brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izvršilni postopek - aktivni družbenik
Tožnik je v izvršilnih zadevah ugovore zoper izvršilne sklepe že uveljavljal sam, sodišče pa o njih še ni odločilo. Brezplačne pravne pomoči ni mogoče odobriti „na zalogo“, torej za morebitni nadaljnji pravdni postopek, zato je v tej fazi postopka odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Če pa bo tožnik s svojimi ugovori uspel in bo zadeva prešla v pravdo, bi imel tožnik možnost v primeru kratkih rokov zahtevati nujno brezplačno pravno pomoč.
ZUP člen 214. Javni razpis za sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2010 poglavje III.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila za ocenjevanje vlog - točkovanje vlog - obrazložitev odločitve
Iz obrazložitve akta je razvidno, na kakšen način so bili upoštevani kriteriji in v kakšni višini (ocena po posameznih kriterijih) v okviru razpisnih meril za obravnavani projekt. Zato ni utemeljen ugovor, da odločitev ni obrazložena.
Odločitev organa za BPP, da bi ponovno odločanje o prošnji tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči nasprotovalo institutu pravnomočnosti je pravilna in je zato zavrženje tožničine ponovne prošnje zakonito.
ZKGZ člen 10, 10/1, 10/1-1, 10/1-2, 23, 25. ZUP člen 171.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - zbornični prispevek - gozdarska dejavnost - pretežno opravljanje gozdarske dejavnosti - sprememba dejavnosti - podatki iz uradne evidence
Zbornični prispevek je javnopravna dajatev, zato jo je mogoče odmeriti le na podlagi uradno preverljivih podatkov in evidenc. Zato je ugotavljanje dejanskega stanja dopustno le v obsegu preverjanja pravilnosti teh uradnih podatkov in evidenc.
informacija javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - pravna podlaga za dostop do informacij javnega značaja
Za dostop do informacij javnega značaja ni potrebno izkazovati posebne pravne podlage za pridobitev informacij javnega značaja. Informacije javnega značaja so prosto dostopne vsem prosilcem, saj je z ZDIJZ prost dostop do informacij javnega značaja omogočen vsakomur
ZBPP člen 11, 12, 14. ZSV člen 23. ZUP člen 8, 145, 145/1, 146, 146/1, 146/2.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje - načelo materialne resnice - pravica stranke do sodelovanja v postopku
Tožnici v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, saj je organ za brezplačno pravno pomoč izpodbijano odločbo izdal, ne da bi tožnico pozval, naj se izjavi o vrednosti nepremičnine in o stanovanjski površini objekta, tožnice pa tudi ni seznanil s potekom ugotovitvenega postopka, torej s podatki pridobljenimi od Geodetske uprave RS.
upravni postopek - ugotavljanje vzajemnosti - pravice tujcev na nepremičninah - možnost udeležbe v postopku - bistvena kršitev pravil postopka
Obvestilo o poteku postopka in o možnosti, da postavlja vprašanja v zvezi s potekom postopka ni dovolj, tako kot po ustaljeni sodni praksi ni dovolj, da se stranki omogoči, da vpogleda upravne spise v zadevi. Tožnici bi morala biti še pred izdajo odločbe dana možnost, da se seznani z vsebino zadeve in z ugotovitvami upravnega organa ter da se ji na ta način v celoti zagotovi pravica do zaslišanja oziroma do izjave, ki se po določbah ZUP priznava strankam v postopku. Kot stranski udeleženec ima namreč tožnica v tem pogledu skladno s tretjim odstavkom 43. člena ZUP enake pravice kot stranka, kot stranki pa ji mora biti dana možnost, da se seznani z uspehom dokazovanja ter izjavi o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku.
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - brat - skrb na podlagi sodbe sodišča - skrb na podlagi izročilne pogodbe
Ko gre za brata, je olajšavo za vzdrževanega družinskega člana mogoče uveljaviti, vendar le v primeru, če zavezanec zanj skrbi in je o tem izdana ustrezna odločba. Pri tem 8. odstavka 115. člena ZDoh-2 ni mogoče razlagati tako, da lahko zahtevano sodbo sodišča nadomesti pogodba civilnega prava. S pogodbami namreč pravice do davčnih olajšav ni mogoče prenašati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Pri omogočanju dostopa do brezplačne pravne pomoči se v skladu z določbami ZBPP in ZSV šteje, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.
davek od dobička pravnih oseb - davčno priznani odhodki - izdaja obveznic
Med odhodke davčnega zavezanca se vštevajo samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja te dejavnosti, oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov. V konkretnem primeru sredstva, pridobljena z izdajo obveznic, niso bila uporabljena za poslovni namen in niso ustvarila prihodkov, zato se odhodki ne priznajo po 12. členu Zakona o davku od dobička pravnih oseb.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska pravda - sestava kazenskih ovadb
Tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da izgledi za uspeh v pravdni zadevi, na katero se prošnja nanaša, niso izkazani, saj tožnik v svoji vlogi dejanskega stanja, ki bi utemeljevalo verjetnost izgleda na uspeh oziroma ki bi preizkus izgleda za uspeh sploh omogočalo, ni navedel.
Tožba je neutemeljena tudi v delu, ki se nanaša na sestavo kazenskih ovadb. Podlaga za zavrnitev prošnje v tem delu ni nerazumnost kazenskega pregona, kot meni tožnik, temveč obseg pravne pomoči, ki se zagotavlja po določbah ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - interes pravičnosti - ponovno odločanje o odvzemu premoženjske koristi
V ponovnem postopku se bo odločalo zgolj o odvzemu premoženjske koristi, kot posledici storjenega kaznivega dejanja in v tem primeru ne gre za tako zapleteno dejansko in pravno vprašanje, da tožnik ne bi mogel razumeti vseh dejstev, ki ga obremenjujejo, in ki so mu tudi v korist. Določba 17. člena ZKP namreč določa, da morajo sodišča, ki sodijo in državni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, po resnici in popolno ugotoviti dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite odločbe, tako da bo tožniku v ponovnem sojenju glede tega dela razveljavljene prvostopne obsodilne sodbe, zagotovljeno enakopravno procesno obravnavanje.
ZDDPO-1 člen 11, 20, 21, 22. ZDDPO-2 člen 11, 29, 30, 31.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - davčno priznani odhodki - član nadzornega sveta - plačana članarina Združenju članov nadzornih svetov - stroški storitev
Plačane članarine Združenju članov nadzornih svetov niso stroški, ki bi bili potrebni za poslovanje družbe, in jih zato ni mogoče upoštevati kot davčno priznan odhodek.
Glede stroškov storitev davčni organ (pravilno) ni upošteval (zgolj) tistih računov, ki nimajo nobenih prilog in iz katerih ni razvidno, za kakšne storitve gre in ali so bile sploh opravljene. Poročilo o opravljenih storitvah, ki ga je tožeča stranka priložila dodatnim pojasnilom oziroma pripombam na zapisnik in na katerega se sklicuje tudi v tožbi, ne pojasnjuje posameznih računov oziroma ne izkazuje povezave med posameznim računom in storitvijo iz poročila in zato ne zadošča za drugačno odločitev. Na drugačno odločitev tudi ne vpliva sklicevanje tožeče stranke na „splošno poslovno prakso“, še posebej če gre za prakso, ki je v nasprotju s predpisi.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - razpolaganje z zahtevkom - umik predloga za obnovo postopka
Iz 270. člena ZUP izhaja, da lahko v že dokončno obnovljenem postopku s svojim zahtevkom razpolaga le tista stranka, ki ji je bila izdana odločba, v zvezi s katero se sedaj izvaja obnovljen postopek, medtem ko torej (po logični interpretaciji) predlagateljica obnove postopka po dokončnosti oz. pravnomočnosti sklepa o obnovi ne more več razpolagati s svojim zahtevkom glede same obnove (ne more ga več umakniti).
Obrtno-podjetniška zbornica - odmera članarine - obrtna dejavnost - vpis v obrtni register
Tožeča stranka je bila vpisana v obrtni register in ji je bilo na podlagi njene vloge tudi izdano obrtno dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz takrat veljavnih Uredb o listi obrtnih dejavnosti. Iz vloge za izdajo obrtnega dovoljenja, ki je med listinami upravnega spisa, izhaja, kdo je nosilec gradbene obrtne dejavnosti, nadalje mojstrski naziv – zidar, kar nedvomno predstavlja zadostno dokazilo o tem, da je tožeča stranka sama predlagala vpis v obrtni register glede na dejansko opravljanje obrtne dejavnosti.
Izpodbijani sklep je bil izdan na podlagi prvega odstavka 289. člena ZUP, ki se nanaša na upravno izvršbo, in 298. člena ZUP, ki se nanaša na izvršbo s prisilitvijo. Ker tožnik ni izpolnil obveznosti, je prvostopenjski organ izdal nov sklep in uporabil prisilni ukrep.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - obseg presoje sodišča - zavrženje tožbe
Sodišče je za predmetni sklep opravilo presojo, ki jo v podobnih primerih opravi Vrhovno sodišče RS, in odločilo, da tožeča stranka z ugovori, ki jih navaja v tožbi in ki se nanašajo na postopek v zvezi s pridobitvijo uporabnega dovoljenja in v tej zvezi zatrjevanimi kršitvami ustavnih pravic ter ugovori, ki se nanašajo na način pridobitve podatka o uporabi stanovanjske hiše, ne more uspešno izkazati svojega pravnega interesa, prav tako pa v konkretnem sporu ne more uspešno izkazati posega v svoj pravni položaj. Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe zato ni bilo odločeno o nobeni pravici oziroma pravni koristi tožnice, o tem je bilo namreč že odločeno z odločbo, ki se s spornim sklepom izvršuje.
Razlogi za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV so v okoliščini, da tožnik ni izkazal, da je navedena družba (izdajatelj računa) zaračunane storitve zanj tudi resnično opravila, saj davčnemu organu ni predložil verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Dokazno breme v davčnem postopku pa je na strani davčnega zavezanca.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/3, 36, 36/1, 36/1-4. Sklep o merilih za priznanje enkratne letne nagrade za uspešno poslovanje javnih zavodov člen 3.
letna nagrada direktorju javnega zavoda - soglasje Vlade k izplačilu nagrade - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Soglasje iz 3. člena Sklepa Vlade RS o merilih za priznanje enkratne letne nagrade za uspešno poslovanje direktorjev javnih zavodov ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zato tudi s tožbo v upravnem sporu ni mogoče zahtevati njegove izdaje, niti ni mogoče izdaje takega soglasja nadomestiti s sodbo, izdano v upravnem sporu, tako kot to s tožbo zahteva tožnica.
Sodišče se strinja s tožnikom, da upravni organ z ničemer ni obrazložil, kako je pri svoji odločitvi upošteval osebnost samega obdolženca oziroma tožnika, saj v odločbi ni navedenih nobenih okoliščin, ki bi bile povezane z njegovo osebnostjo. Tako ni razvidno, ali se je tožnik v kazenskem postopku sposoben sam zagovarjati in braniti svoje interese.