brezplačna pravna pomoč - stroški nasprotne stranke - učinkovanje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Glede na določbo 9. člena ZBPP, po kateri brezplačna pravna pomoč ne pokriva plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke, v konkretnem primeru upnika v izvršilni zadevi, je tožena stranka pravilno zaključila, da je tožnica predlagala oprostitev plačila stroškov v zvezi z ugovorom kot edinim pravnim sredstvom
Ker v ZBPP ni določeno drugače, učinkuje oprostitev plačila sodne takse, tudi ko se o njej odloča v okviru postopka dodelitve brezplačne pravne pomoči, od dneva, ko je vložena vloga za oprostitev (1. odstavek 13. člena ZST-1), v konkretnem primeru pa je taksna obveznost za plačilo sodne takse za ugovor nastala z dnem njegove vložitve, to je dne 29. 8. 2011, torej pred vložitvijo prošnje.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - zavezanec za plačilo nadomestila - najemnik poslovnega prostora
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredni uporabnik ali lastnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe ali najemnik poslovnega prostora oziroma stanovanja. Glede na, po tožbenih trditvah sklenjeno najemno pogodbo med lastnikom poslovnih prostorov kot najemodajalcem in tožnico, v kateri ni določena najemodajalčeva obveznost plačila tega nadomestila, je bila odločitev obeh upravnih organov pravilna in na zakonu utemeljena.
prednostna pravica pri nakupu kmetijskih zemljišč in gozdov - odobritev pravnega posla - pogoji - upravičenec do prednostnega nakupa - status kmeta - predhodno vprašanje
Ker je bilo s pravnomočno odločbo upravne enote ugotovljeno, da tožniku statusa kmeta po določbi 24. člena ZKZ ni mogoče priznati, tožnik pa tudi ni zakupnik teh zemljišč, tožnik po 23. členu ZKZ ni prednostni upravičenec do nakupa zemljišč.
melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela na melioracijskih območjih - pogoji za odmero nadomestila - ugovor neizvedenih melioracijskih del
Ugovor, da načrtovana vzdrževalna dela na melioracijskem območju niso bila izvedena, v tem postopku ni relevanten, saj določitev melioracijskega območja ni predmet postopka odmere nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na melioracijskih območjih. Davčni organ mora tako v postopku odmere ugotoviti in upoštevati območje melioracije po sprejetem aktu (ali je po sprejetem aktu parcela glede katere se odmerja nadomestilo v območju melioracije ali ne), velikost parcel in stroške na določeno površino, in na tej podlagi izdati odločbo o odmeri nadomestila. V tem (davčnem) postopku ni mogoče izpodbijati pravilnosti veljavnih aktov, ki določajo območje melioracije, ceno, ipd., in so predmet drugih postopkov in aktov oziroma predpisov.
Spremnega dopisa k ponudbi za odkup sporne nepremičnine, vloženi po pooblaščenki razlastitvene upravičenke, ni lastnoročno podpisal direktor družbe, ponudbi pa je bil priložen osnutek kupoprodajne pogodbe in cenitev predmetne parcele. Po presoji sodišča samo dejstvo, da spremnega dopisa ni podpisal direktor družbe, še ne pomeni, da je ponudba neveljavna.
Bistveni element ponudbe je to, da ponudba vsebuje ceno oziroma višino odškodnine, ki jo razlastitvena upravičenka ponuja razlastitveni zavezanki za odkup predmetne parcele, ta pa je vsebovana v osnutku poslane kupoprodajne pogodbe in cenitvenem poročilu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine
Med strankama ni sporno, da vrednost nepremičnine, s katero tožeča stranka lahko razpolaga, znaša 45.000,00 EUR, kar presega znesek 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 13.771,20 EUR, s tem pa pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči po 1. odstavku 23. člena ZSV niso podani.
žrtev vojnega nasilja - pravice žrtve vojnega nasilja - doživljenjska mesečna renta - pridobitev pravice do rente - enakost pred zakonom
Člen 14 Ustave RS zagotavlja vsakomur enakost pred zakonom, z izpodbijano odločbo pa v to pravico ni bilo poseženo, saj določilo, da se priznanje pravice do mesečne rente veže na datum vložitve vloge, ne pomeni, da so zato upravičenci v neenakopravnem položaju.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije člen 4č, 4č/1, 4č/1-1, 4č/1-3. ZUP (1986) člen 191.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - vrednost podržavljenega zemljišča - sodoben trajni nasad - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pravilen izračun vrednosti zemljišča in nasada je odvisen od odgovora na vprašanje, za kakšen sistem nasada je šlo pri predmetnem hmeljišču v času podržavljenja. V zadevi namreč ni sporno, da je zemljišče ob podržavljenju bilo kmetijsko zemljišče, na katerem so se ob podržavljenju nahajale hmeljske žičnice in sadike hmelja. Odgovor na vprašanja, ali je takšen nasad šteti za sodoben trajni nasad ali le za trajni nasad, pa je treba poiskati v pravilno in popolno izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku.
V postopku za določitev zaščitene kmetije so bili upoštevani vsi trije zakonski kriteriji (kriterij lastništva, kriterij zahtevanih površin in kriterij gospodarske celote), zato je pravilna odločitev o določitvi tožnikove kmetije za zaščiteno.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe je sklep procesne narave, ki ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi. Zato z njim ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj in zato po 2. členu ZUS-1 ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Izpodbijani sklep pa tudi ni eden izmed sklepov v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1, s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.
davčna izvršba - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravočasnost ugovora - vročilnica - pregled dokumentov postopka
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da upravni organ tožniku ni predložil dokazov o tem, da je bil ugovor vložen prepozno, saj je imel tožnik v postopku možnost do vpogleda v relevantno spisno dokumentacijo na podlagi določb 82. člena ZUP.
BPP se lahko dodeli tudi v drugačnem obsegu od predlaganega, če organ oceni, da bo s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat. Takšna odločitev pa ni ovira za vložitev nove prošnje za dodelitev BPP kot oprostitev plačila stroškov izvedenca ali predujma, če bo v nadaljevanju postopka postavitev izvedenca potrebna.
Oprostitev plačila stroškov sodnega postopka po določbah ZBPP ne zajema tudi oprostitve plačila sodnih taks. S črtanjem 1. točke 5. odstavka 26. člena ZBPP je bila namreč BPP v obliki oprostitve plačila sodnih taks ukinjena.
ZBPP člen 33, 34, 34/2. ZUP člen 9, 9/1, 237, 237/2, 237/2-3.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjemna brezplačna pravna pomoč - načelo zaslišanja stranke - pravica do izjave - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Tožena stranka bi, preden je sprejela svojo odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev izjemne BPP, tožniku morala dati možnost, da se izjavi o vseh ugotovljenih dejstvih, ki so pravno pomembna za odločitev in izhajajo iz podatkov v listinah upravnega spisa, kot tudi iz listin, pridobljenih na podlagi 33. člena ZBPP. Ker tega ni storila, je podana bistvena kršitev pravil postopka v smislu prvega odstavka 9. člena v povezavi s 3. točko drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZEKom člen 85, 92, 92/1, 92/7, 129. ZUP člen 129, 129/2.
telekomunikacije - spor med končnim uporabnikom in operaterjem - stvarna pristojnost
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da v obravnavanem primeru ne gre za uporabniški spor v smislu 92. člena ZEKom. Med strankami namreč ni sporno, da je stranka z interesom tožeči stranki nudila zahtevano storitev. Sodišče meni, da je tožena stranka iz navedb tožeče stranke v predlogu za rešitev spora z dne 1. 12. 2010 pravilno ugotovila, da je tožeča stranka ugovarjala zvišanju mesečne naročnine in zaračunavanju digitalnega dostopa na optičnem omrežju. Tožeča stranka je z nasprotovanjem spremembi cen torej po vsebini ugovarjala spremembi naročniške pogodbe. Spor iz naročniške pogodbe pa ni uporabniški spor iz 92. člena ZEKom, temveč spor iz premoženjskega oziroma civilnopravnega razmerja, ki se obravnava pred sodiščem splošne pristojnosti.
Če tožena stranka ni bila pristojna za reševanje predmetnega spora, je morala tožničin predlog za rešitev spora zavreči. Ker je pristojnost procesna predpostavka, ki mora biti podana ves čas postopka, je lahko predlog zavrgla tudi, če ga je že poslala v izjasnitev stranki z interesom.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - zapisnik mejne obravnave - vsebina zapisnika
Dejansko stanje v zadevi je bilo nepopolno ugotovljeno, saj iz zapisnika o mejni obravnavi ne izhajajo vse relevantne okoliščine, ki bi jih organ v zapisniku moral ugotoviti.
dohodnina - član uprave - plačilo članu uprave - osebni prejemek
Delovanje tožnika kot člana uprave dovolj jasno sledi iz sklenjenih pogodb in izdanih računov, od katerih se trije celo nanašajo na nagrado za poslovodenje. Ker je tožnik dejansko opravljal funkcijo člana uprave, je pravilna izpodbijana odločitev, to je obdavčenje opravljenih storitev kot osebnih prejemkov tožnika.
ZN člen 8, 8/1, 8/1-5, 8/1-6, 102, 103. ZUS-1 člen 52.
notariat - imenovanje notarja - pogoji za imenovanje notarja - praktične izkušnje - zaposlitev na delovnem mestu notarskega pomočnika - fiktivna zaposlitev - upravni spor - tožbena novota
Zaposlitev na delovnem mestu notarskega pomočnika pomeni domnevo, da zaposleni dela notarskega pomočnika tudi opravlja. To pomeni, da je tožnik tisti, ki mora dokazati svoje tožbene trditve, tj. da je bila zaposlitev stranke z interesom v notarski pisarni fiktivna.
Po 102. členu ZN notarski pomočnik sme opravljati vse posle notarja, razen sestavljanja notarskih zapisov in notarskih zapisnikov iz 69. člena tega zakona. Kakšen obseg dela bo notarski pomočnik dejansko opravil pri notarju, pa je v prvi vrsti odvisno od obsega dela, ki ga notarska pisarna ima, in od tega, kako notar v svoji notarski pisarni delo organizira.
ZV člen 60. ZV-1 člen 74, 74/1, 74/6, 153, 153/8, 209, 210, 216. ZGO-1 člen 50.
gradbeno dovoljenje - soglasje - vodno soglasje - vodovarstveno območje - projektni pogoji - veljavnost predpisov lokalnih skupnosti
Vlada do izdaje izpodbijane odločbe za predmetno območje še ni določila vodovarstvenega območja, zato je toženka glede na 216. člen ZV-1 pravilno uporabila materialno pravo, ko se je pri določitvi projektnih pogojev sklicevala na Odlok
o varstvenih pasovih vodnih virov pri Brestovici pri Komnu
dohodnina - osebni prejemek - član uprave - plačila članu uprave
Delovanje tožnika kot člana uprave dovolj jasno sledi iz sklenjenih pogodb in izdanih računov, od katerih se trije celo nanašajo na nagrado za poslovodenje. Ker je tožnik dejansko opravljal funkcijo člana uprave, je pravilna tudi izpodbijana odločitev, to je obdavčenje opravljenih storitev kot osebnih prejemkov tožnika.