brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine
Med strankama ni sporno, da vrednost nepremičnine, s katero tožeča stranka lahko razpolaga, znaša 45.000,00 EUR, kar presega znesek 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 13.771,20 EUR, s tem pa pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči po 1. odstavku 23. člena ZSV niso podani.
Odločitev organa za BPP, da bi ponovno odločanje o prošnji tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči nasprotovalo institutu pravnomočnosti je pravilna in je zato zavrženje tožničine ponovne prošnje zakonito.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe je sklep procesne narave, ki ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi. Zato z njim ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj in zato po 2. členu ZUS-1 ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Izpodbijani sklep pa tudi ni eden izmed sklepov v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1, s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.
ZDDPO-1 člen 11, 20, 21, 22. ZDDPO-2 člen 11, 29, 30, 31.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - davčno priznani odhodki - član nadzornega sveta - plačana članarina Združenju članov nadzornih svetov - stroški storitev
Plačane članarine Združenju članov nadzornih svetov niso stroški, ki bi bili potrebni za poslovanje družbe, in jih zato ni mogoče upoštevati kot davčno priznan odhodek.
Glede stroškov storitev davčni organ (pravilno) ni upošteval (zgolj) tistih računov, ki nimajo nobenih prilog in iz katerih ni razvidno, za kakšne storitve gre in ali so bile sploh opravljene. Poročilo o opravljenih storitvah, ki ga je tožeča stranka priložila dodatnim pojasnilom oziroma pripombam na zapisnik in na katerega se sklicuje tudi v tožbi, ne pojasnjuje posameznih računov oziroma ne izkazuje povezave med posameznim računom in storitvijo iz poročila in zato ne zadošča za drugačno odločitev. Na drugačno odločitev tudi ne vpliva sklicevanje tožeče stranke na „splošno poslovno prakso“, še posebej če gre za prakso, ki je v nasprotju s predpisi.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - razpolaganje z zahtevkom - umik predloga za obnovo postopka
Iz 270. člena ZUP izhaja, da lahko v že dokončno obnovljenem postopku s svojim zahtevkom razpolaga le tista stranka, ki ji je bila izdana odločba, v zvezi s katero se sedaj izvaja obnovljen postopek, medtem ko torej (po logični interpretaciji) predlagateljica obnove postopka po dokončnosti oz. pravnomočnosti sklepa o obnovi ne more več razpolagati s svojim zahtevkom glede same obnove (ne more ga več umakniti).
ZKGZ člen 10, 10/1, 10/1-1, 10/1-2, 23, 25. ZUP člen 171.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - zbornični prispevek - gozdarska dejavnost - pretežno opravljanje gozdarske dejavnosti - sprememba dejavnosti - podatki iz uradne evidence
Zbornični prispevek je javnopravna dajatev, zato jo je mogoče odmeriti le na podlagi uradno preverljivih podatkov in evidenc. Zato je ugotavljanje dejanskega stanja dopustno le v obsegu preverjanja pravilnosti teh uradnih podatkov in evidenc.
Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč člen 6, 11. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 člen 14, 14/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - proizvodno vezana plačila - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - vris GERK-ov
Tožnik se ne more uspešno sklicevati na nepoznavanje predpisov ter odgovornosti za nepravilno določeno vrsto dejanske rabe vpisanih novih GERK-ov prevaliti na delavca upravne enote, ki je spremembe v evidenco GERK vpisal.
Ugotavljanje morebitnih nepravilnosti, ki naj bi jih delavec upravne enote storil v postopku vpisovanja sprememb v evidenco GERK, je lahko le stvar postopkov nadzora nad izvajanjem predpisov, ki urejajo upravne postopke in druge upravne naloge državnih organov ter morebitnih postopkov za odškodovanje.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - zavezanec za plačilo nadomestila - najemnik poslovnega prostora
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredni uporabnik ali lastnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe ali najemnik poslovnega prostora oziroma stanovanja. Glede na, po tožbenih trditvah sklenjeno najemno pogodbo med lastnikom poslovnih prostorov kot najemodajalcem in tožnico, v kateri ni določena najemodajalčeva obveznost plačila tega nadomestila, je bila odločitev obeh upravnih organov pravilna in na zakonu utemeljena.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - javni razpis
Tožena stranka navaja, da so razlogi, zaradi katerih o pritožbi tožeče stranke v zakonskem roku ni bilo odločeno, veliko število nerešenih pritožb, nezadostno število zaposlenih, omejitve zaposlovanja in nadomeščanja v državni upravi ter raznovrstnost, kompleksnost in obsežnost zadev. Po presoji sodišča to niso razlogi, zaradi katerih bi bil molk upravičen. Iz navedb tožene stranke ne izhaja, da bi pritožbe tožeče stranke ne mogla reševati iz razlogov na strani slednje, iz spisne dokumentacije pa tudi ne izhaja, da bi za izdajo odločbe o pritožbi obstajali razlogi postopkovne narave. Razlogov organizacijske narave, ki jih tožena stranka zgolj našteva po njihovi vrsti, in na katere se le splošno ne pa z navedbo konkretnih dejstev in okoliščin sklicuje, pa sodišče ne more šteti kot razlog, zaradi katerega bi bil molk upravičen.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - obseg presoje sodišča - zavrženje tožbe
Sodišče je za predmetni sklep opravilo presojo, ki jo v podobnih primerih opravi Vrhovno sodišče RS, in odločilo, da tožeča stranka z ugovori, ki jih navaja v tožbi in ki se nanašajo na postopek v zvezi s pridobitvijo uporabnega dovoljenja in v tej zvezi zatrjevanimi kršitvami ustavnih pravic ter ugovori, ki se nanašajo na način pridobitve podatka o uporabi stanovanjske hiše, ne more uspešno izkazati svojega pravnega interesa, prav tako pa v konkretnem sporu ne more uspešno izkazati posega v svoj pravni položaj. Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe zato ni bilo odločeno o nobeni pravici oziroma pravni koristi tožnice, o tem je bilo namreč že odločeno z odločbo, ki se s spornim sklepom izvršuje.
V obravnavanem primeru gre za postopek naknadnega preverjanja deklaracij po 78. členu CZS po uradni dolžnosti. Če se pri ponovnem pregledu deklaracije izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov, carinski organi ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov, sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer upoštevajo nove informacije, s katerimi razpolagajo.
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - brat - skrb na podlagi sodbe sodišča - skrb na podlagi izročilne pogodbe
Ko gre za brata, je olajšavo za vzdrževanega družinskega člana mogoče uveljaviti, vendar le v primeru, če zavezanec zanj skrbi in je o tem izdana ustrezna odločba. Pri tem 8. odstavka 115. člena ZDoh-2 ni mogoče razlagati tako, da lahko zahtevano sodbo sodišča nadomesti pogodba civilnega prava. S pogodbami namreč pravice do davčnih olajšav ni mogoče prenašati.
Obrtno-podjetniška zbornica - odmera članarine - obrtna dejavnost - vpis v obrtni register
Tožeča stranka je bila vpisana v obrtni register in ji je bilo na podlagi njene vloge tudi izdano obrtno dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz takrat veljavnih Uredb o listi obrtnih dejavnosti. Iz vloge za izdajo obrtnega dovoljenja, ki je med listinami upravnega spisa, izhaja, kdo je nosilec gradbene obrtne dejavnosti, nadalje mojstrski naziv – zidar, kar nedvomno predstavlja zadostno dokazilo o tem, da je tožeča stranka sama predlagala vpis v obrtni register glede na dejansko opravljanje obrtne dejavnosti.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov in specifikacij, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekti oz. „missing trader“, tožniku pa predvsem očita, da ne razpolaga z verodostojno poslovno dokumentacijo, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane sporne storitve resnično opravljene s strani izdajatelja računov. Iz objektivnih okoliščin prvostopenjski organ zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu zato odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
dohodnina - član uprave - plačilo članu uprave - osebni prejemek
Delovanje tožnika kot člana uprave dovolj jasno sledi iz sklenjenih pogodb in izdanih računov, od katerih se trije celo nanašajo na nagrado za poslovodenje. Ker je tožnik dejansko opravljal funkcijo člana uprave, je pravilna izpodbijana odločitev, to je obdavčenje opravljenih storitev kot osebnih prejemkov tožnika.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni računi - dejavnost kreiranja embalaže
Na strani tožnika je podan subjektivni element, saj gre za neobičajno poslovno prakso, kljub njegovemu zatrjevanju, da je ravnal povsem skladno s poslovnimi običaji. Računi, s katerimi je dokazoval pravico do odbitka vstopnega DDV, so fiktivni. Izdajatelji spornih računov niso imeli kadrovskih in drugih materialnih pogojev za opravljanje zaračunanih dobav oz. storitev. Tožnik o svojih poslovnih partnerjih ni ničesar vedel, ni imel predračunov oz. pisnih ponudb za obravnavane storitve. V danem primeru gre za navidezne posle, tožnik pa drugega tudi ni dokazal.
ZJF člen člen 106f. Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanje v letu 2009 in 2010 točka 3.
S popravkom javnega razpisa je bila spremenjena točka 3 javnega razpisa, ki določa okvirno višino sredstev. Že v osnovnem razpisu je višina sredstev javnega razpisa določena okvirno, torej približno, z določbo, da bodo okvirna sredstva javnega razpisa izplačana v skladu z Zakonom o izvrševanju proračuna RS za leti 2008 in 2009 in v okviru drugega rebalansa proračuna RS za leto 2009, pa je bila dana pravna podlaga za novo določitev višine sredstev v letu 2010.
ZN člen 8, 8/1, 8/1-5, 8/1-6, 102, 103. ZUS-1 člen 52.
notariat - imenovanje notarja - pogoji za imenovanje notarja - praktične izkušnje - zaposlitev na delovnem mestu notarskega pomočnika - fiktivna zaposlitev - upravni spor - tožbena novota
Zaposlitev na delovnem mestu notarskega pomočnika pomeni domnevo, da zaposleni dela notarskega pomočnika tudi opravlja. To pomeni, da je tožnik tisti, ki mora dokazati svoje tožbene trditve, tj. da je bila zaposlitev stranke z interesom v notarski pisarni fiktivna.
Po 102. členu ZN notarski pomočnik sme opravljati vse posle notarja, razen sestavljanja notarskih zapisov in notarskih zapisnikov iz 69. člena tega zakona. Kakšen obseg dela bo notarski pomočnik dejansko opravil pri notarju, pa je v prvi vrsti odvisno od obsega dela, ki ga notarska pisarna ima, in od tega, kako notar v svoji notarski pisarni delo organizira.
ZV člen 60. ZV-1 člen 74, 74/1, 74/6, 153, 153/8, 209, 210, 216. ZGO-1 člen 50.
gradbeno dovoljenje - soglasje - vodno soglasje - vodovarstveno območje - projektni pogoji - veljavnost predpisov lokalnih skupnosti
Vlada do izdaje izpodbijane odločbe za predmetno območje še ni določila vodovarstvenega območja, zato je toženka glede na 216. člen ZV-1 pravilno uporabila materialno pravo, ko se je pri določitvi projektnih pogojev sklicevala na Odlok
o varstvenih pasovih vodnih virov pri Brestovici pri Komnu