ZZVZZ člen 62f, 62h. Navodilo za pripravo poročila o izvajanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v preteklem obdobju izravnave člen 5b.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - izravnava razlik med zavarovalnicami - odločanje o izravnavi - izravnava razlik za nazaj - nezakonitost podzakonskega predpisa
Iz določb ZZVZZ ne izhaja možnost, da se z odločbo o izravnavi za posamezno (referenčno) obdobje izravnave lahko poseže za nazaj, to je v obdobje, za katero je odločba o izravnavi že izdana. Takšna možnost je predpisana z Navodilom za pripravo poročila o izvajanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v preteklem obdobju izravnave, torej s podzakonskim aktom, ki pa v tem pogledu nima podlage v zakonu. Zato je tožena stranka svojo odločitev pravilno oprla le na zakonske določbe in ne na določbe Navodila. Glede na povedano se tožeča stranka tudi ne more uspešno sklicevati na dosedanje (nezakonito) odločanje tožene stranke na podlagi spornih določb Navodila ter na namen, kakršnega se s temi določbami zasleduje. Vsebinsko je ureditev, kakršno vsebuje Navodilo v 5.b členu, sicer lahko smiselna, vendar pa vsebinski razlogi ne morejo biti podlaga za odločitev, kolikor jim ne sledi tudi zakonska ureditev.
Za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja po 35. členu Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, ki so določeni v tem členu in že samo neizpolnitev enega od njih je razlog za zavrnitev vloge.
Obstoječe odlagališče po zgornji določbi je zgolj tisto, za katerega so bila izdana vsa potrebna dovoljenja, med katere spada tudi gradbeno dovoljenje, v obsegu, kot izhaja iz njega.
Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 28. 2. 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 16, 16/1, 16/1- c, 19, 19/3, 20.
mednarodna zaščita - Dublinska uredba - država članica odgovorna za obravnavanje prošnje - predaja prosilca drugi državi - trditveno in dokazno breme
Tožnik nosi primarno trditveno in dokazno breme pri dokazovanju, da bi bil s ponovnim vračanjem v Romunijo podvržen neposredni življenjski nevarnosti in nečloveškemu ravnanju. Zgolj posplošeno sklicuje na obsodbo Kraljevine Belgije v zadevi MSS pred ESČP ter da je situacija v Romuniji glede azilnega sistema zelo slaba in da o tem poročajo tudi številni članki in poročila, pri čemer tožnik niti ne zatrjuje, da bi ESČP v katerikoli zadevi ugotovilo, da je Romunija kršila EKČP, kot tudi ne, da v Romuniji ni zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo prosilcem za azil ne zadošča.
Cilj EU v Dublinski uredbi je bil predvsem v tem, da se v čim večji meri poskuša preprečiti prehajanje prosilcev za azil iz ene države članice v drugo in da se utrdi obveznost posamezne države članice glede obravnavanja posameznih prosilcev za azil.
dohodnina - odškodnina - dohodek iz oddajanja premoženja v najem - bistvena kršitev pravil postopka
Tožnica je v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine navedla, da znesek v višini 3.710,23 EUR, ki je bil upoštevan pri davčni odmeri, pomeni odškodnino za škodo, ki ji jo je povzročilo podjetje D. pri izvedbi seizmičnih raziskav, in da zato ne zapade pod obdavčitev. Enake ugovore je navedla in dokazovala v pritožbi. Kljub temu v pritožbenem postopku, enako kot v postopku na prvi stopnji, ni bila seznanjena ne z dejanskimi ugotovitvami in ne z zaključki, do katerih je prišel davčni organ na podlagi (uradoma) zbranih podatkov. Zato je podana bistvena kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo odločbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje organu prve stopnje.
dohodnina - dohodek iz oddajanja premoženja v najem - davčna osnova - dejanski stroški vzdrževanja premoženja
Kot dejanske stroške vzdrževanja premoženja je mogoče uveljavljati le tiste stroške, ki ohranjajo (in ne vzpostavljajo) uporabno vrednost stanovanja, če jih v času oddajanja premoženja v najem zavezanec plačuje sam.
odsvojitev vrednostnih papirjev - dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna osnova - izguba - zmanjšanje pozitivne davčne osnove za ustvarjeno izgubo
Glede na besedilo določbe 1. točke petega odstavka 97. člena ZDoh-2 je za njeno uporabo (lahko) pravno relevantno tudi dejstvo, kdaj zavezanec pridobi pravico do nakupa ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala.
Kolikor je davčni organ že glede na podatke o datumih pridobitve in datumih odsvojitve vrednostnih papirjev, vpisane v davčni napovedi, menil, da niso podani pogoji za upoštevanje (dela) ustvarjene izgube kot takšne, ki zmanjšuje pozitivno davčno osnovo, tožnik pa je v napovedi navedel nasprotno, bi davčni organ to neskladje moral razjasniti in tožnika pozvati, da vpisane podatke obrazloži ter za svoje trditve predloži dokaze, le-te presoditi ter svojo odločitev, vključno z izračunom višine izgube, ki se (ne) upošteva kot takšna, ki zmanjšuje davčno osnovo, obrazložiti.
Odmera dohodnine na način povprečenja je predvidena le v taksativno navedenih situacijah. Ker gre za izjemo od splošnega pravila o uporabi davčnih stopenj, naštetih primerov ni mogoče širiti na primerljive situacije, kakršna je obravnavana in ki se kot izplačilo rente, priznane zaradi delovne nezmožnosti oziroma prikrajšanja pri zaslužku ter izplačane na podlagi sodne odločbe za več preteklih let, sicer približuje situaciji iz 1. odstavka 120. člena ZDoh-2. Vendar pa za dohodek iz delovnega razmerja v smislu določb 37. člena ZDoh-2 v konkretnem primeru ne gre. Gre za rento in s tem za odškodnino, ki se izplačuje mesečno oziroma v dogovorjenih obrokih. To pomeni, da predpisani pogoji za povprečenje niso podani in da zato tožniku ugodnost iz tega naslova ni mogla biti priznana.
Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, da je bila tožniku dohodnina odmerjena retroaktivno oziroma na podlagi zakona, ki v letu 1995, ko bi moral začeti prejemati rento, še ni bil sprejet in zato ni mogel veljati. Tožniku je bil namreč dohodek iz naslova zaostalih in tekočih obrokov rente izplačan v letu 2008. To pomeni, da mu je bila dohodnina utemeljeno odmerjena na podlagi takrat veljavnega zakona (ZDoh-2) in ne na podlagi predpisov, ki so veljali pred tem oziroma v davčnih obdobjih, na katera se izplačani dohodek nanaša.
zdravstveno zavarovanje - dopolnilno zavarovanje - izravnava razlik v stroških zdravstvenih storitev med zavarovalnicami - prenos v naslednje obračunsko obdobje - odločba o izravnavi - upravni spor - exceptio illegalis - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča
Izravnava v stroških zdravstvenih storitev med zavarovalnicami se opravi za vsako obdobje izravnave, zavarovalnice pa so dolžne posredovati poročila o izvajanju dopolnilnega zavarovanja za preteklo obdobje izravnave. Znesek za izravnavo se prenese v naslednje obračunsko obdobje zgolj v primeru, če se v posameznem obračunskem obdobju izravnava ne opravi. To pa izključuje možnost, da bi se lahko znesek ali pa del zneska za izravnavo iz preteklih obdobij prenesel v naslednje obračunsko obdobje tudi v drugih primerih, torej tudi v primerih, ko se v posameznem obračunskem obdobju izravnava opravi. Zaradi navedenega v določbah ZZVZZ ni podlage za kakršnokoli poseganje za nazaj, torej tudi ne za poračunavanje za nazaj, po tem ko je odločba o izravnavi za posamezno referenčno obdobje že izdana.
Določba 4. odstavka 64. člena ZUS-1, po kateri je upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava, je pravna podlaga za to, da upravni organ pri svoji odločitvi v ponovljenem upravnem postopku podzakonskega akta, ki je po mnenju sodišča z zakonom neskladen, ne uporabi.
Tožeči stranki bi morali, že zaradi splošnega načela, da nihče ne sme neupravičeno obogateti, vedeti, da naloženo plačilo pravdnih stroškov nasprotni stranki, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, na Republiko Slovenijo.
ZTuj-1 člen 9. Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja člen 5, 13. ZUP člen 248.
gibanje oseb prek meja - zavrnitev vstopa v državo - pogoji za vstop državljana tretje države v schengensko območje - dokumentacija o namenu in pogojih bivanja - zadostna sredstva za preživetje - vrnitev v matično državo ali tranzit - obrazložitev odločbe
Sporni obrazec je bil izpolnjen pomanjkljivo, saj bi poleg razloga pod točko „E“ – ne poseduje ustrezne dokumentacije, ki bi potrjevala namen in pogoje bivanja morali policisti označiti tudi razlog pod točko „G“ - „ne posreduje zadostnih sredstev za preživljanje glede na obdobje in obliko bivanja ali sredstev za vrnitev v matično državo ali tranzit“. Drugostopenjski organ je navedeno pomanjkljivost v prvostopenjskem aktu odpravil, kajti na podlagi določbe 248. člena ZUP organ druge stopnje zavrne pritožbo tudi tedaj, kadar spozna, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa niso bistvene (2. odstavek), v primeru pa, če organ druge stopnje spozna, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, navede v svoji odločbi pravilne razloge, pritožbo pa zavrne (3. odstavek).
Tožena stranka je svojo odločitev sprejela še preden se je opredelila do navedb tožnikov glede pridobljenih informacij o njuni izvorni državi, ki jih je pridobila tožena stranka. Tožena stranka bi se morala pred izdajo odločbe opredeliti do navedb tožnikov o informacijah o njuni izvorni državi, jih oceniti glede na informacije, katere je pridobila sama in glede na navedbe tožnikov v postopku. Ker ni postopala na navedeni način, je dokazna ocena pomanjkljiva in sodišču onemogoča presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - pravica do socialne varnosti
V obravnavanem primeru gre za izrek inšpekcijskega ukrepa, ki ga je mogoče izreči v primeru nelegalne gradnje. Glede na to, da so iz obrazložitve izpodbijane odločitve razvidne ugotovitve o legi, dimenzijah in konstrukciji objekta v gradnji, ki jih je prvostopenjski organ ugotovil z ogledom, in ugotovitve, ki izhajajo iz tožnikovih izjav, razvidnih iz zapisnika o zaslišanju, med katerimi je tudi tožnikova izjava, da gradbeno dovoljenje ni izdano, sodišče ne more slediti zatrjevani kršitvi materialnega prava.
Ni dvoma, da odstranitev objekta za marsikoga pomeni veliko škodo, vendar gre za inšpekcijski ukrep, ki je posledica protipravnega ravnanja inšpekcijskega zavezanca.
sprejem otroka v vrtec - uvrstitev na čakalni seznam - obvestilo o uvrstitvi na čakalni seznam - obveznost sklenitve pogodbe - izvršilni naslov
Obvestilo o uvrstitvi otroka na mesto v čakalni listi vrtca in navedba, da se bodo po sprostitvi prostih mest sprejemali otroci s čakalne liste, ne nalagata toženki sama po sebi nobene obveznosti, sploh pa ne obveznosti skleniti pogodbo s tožnico, na kar se predmetni predlog za izvršbo nanaša. Navedena točka izreka zato ne more biti prisilno izvršena.
Če je tožnica menila, da so glede na mesto v čakalni listi izpolnjeni pogoji za sprejem njenega sina v vrtec, bi morala od toženke zahtevati, da jo skladno z 20c. členom ZVrt pozove k sklenitvi pogodbe. O tej zahtevi bi morala toženka odločiti z odločbo, če pa tožnica z njo ne bi uspela, pa bi imela zoper takšno odločitev možnost vložiti pravna sredstva.
ZGO-1 člen 152. ZGO (1984) člen 33, 36, 46, 77, 78. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 4, 33, 33/4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pomožni objekt - pravica graditi
Po četrtem odstavku 44. člena Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov se je štelo, da pomožni objekt, ki je bil zgrajen pred 1. 1. 2003 brez odločbe o dovolitvi priglašenih del oziroma je bil zgrajen pred 14. 7. 1990 in začetek njegove gradnje ni bil priglašen, izpolnjuje v pogoje po tem pravilniku, če stoji znotraj gradbene parcele, ki pripada objektu, zgrajenem na podlagi gradbenega dovoljenja ali če ima njegov lastnik za zemljišče, na katerem stoji takšen objekt, lastninsko ali kakšno drugo stvarno ali obligacijsko pravico, ki mu omogoča gradnjo na takšnem zemljišču. V obravnavani zadevi pa je bilo v postopku ugotovljeno, da objekt stoji na zemljišču, ki ni v tožničini lasti, tožnica pa pravice, ki bi ji omogočala gradnjo na zemljišču, ki ni v njeni lasti, niti ni zatrjevala.
Tožeča stranka je v času postopka lokacijsko dokumentacijo spremenila kar petkrat, zato se ne more sklicevati na soglasje, izdano k lokacijski dokumentaciji pred temi spremembami. Ta dokumentacija namreč zaradi sprememb smiselno predstavlja drugo oziroma drugačno lokacijsko dokumentacijo, čeprav za podobno nameravano gradnjo.
Po določbi 36. člena prej veljavnega ZGO je pravica graditi veljavno izkazana samo, če investitor predloži zemljiškoknjižni izpisek, pogodbo ali drugo listino, ki bi bila sposobna za vpis takšne pravice v zemljiško knjigo.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - gradnja na občinskem zemljišču - civilnopravno razmerje - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi tožnika zahtevata postavitev betonskih tlakovcev na parceli v lasti občine. Takšna vloga tožnikov po vsebini predstavlja predlog za sklenitev pravnega posla, ki se nanaša na razpolaganje s stvarjo, torej na civilnopravno in ne upravnopravno razmerje.
ZBPP člen 11, 11/3, 12, 12/1, 13, 13/1, 13/2, 36, 36/1. ZPP člen 81, 82. ZUP člen 46, 46/2, 49.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - procesna sposobnost prosilca - upravni spor - začasni zastopnik - kverulantstvo
Kverulantsvo in nekritičnost do postopkov pomeni, da ugotovljena motnja vpliva na tožnikovo sposobnost presoje, ali je nek postopek razumno začeti, ne pa tudi tega, da v tem upravnem sporu ni sposoben izražati volje in se odločati v skladu z zahtevami postopka, še zlasti ne, ker je vložil tožbo, ki je bila takoj sposobna za obravnavo na seji.