Tožeča stranka je v času postopka lokacijsko dokumentacijo spremenila kar petkrat, zato se ne more sklicevati na soglasje, izdano k lokacijski dokumentaciji pred temi spremembami. Ta dokumentacija namreč zaradi sprememb smiselno predstavlja drugo oziroma drugačno lokacijsko dokumentacijo, čeprav za podobno nameravano gradnjo.
Po določbi 36. člena prej veljavnega ZGO je pravica graditi veljavno izkazana samo, če investitor predloži zemljiškoknjižni izpisek, pogodbo ali drugo listino, ki bi bila sposobna za vpis takšne pravice v zemljiško knjigo.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - nova dejstva in dokazi - sprememba namembnosti objekta - rekonstrukcija objekta
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila z izdanim gradbenim dovoljenjem dovoljena gradnja enostanovanjske hiše na zemljiščih s parc. št. 101/, 100 in 101/3 in ne na novonastalih parcelah, ki naj bi nastale z razdelitvijo predmetnih zemljišč, zato bi tožnika že ob prejemu gradbenega dovoljenja lahko ugotovila, da do razdelitve zemljišč s parcelacijo še ni prišlo. Zato tudi ni mogoče trditi, da dejstvo, da parcelacija v času izdaje gradbenega dovoljenja še ni bila izvedena, v prejšnjem postopku ni bilo znano in ga zato ni bilo mogoče navesti že takrat.
Za vsako izvedbo del, ki predstavlja takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, zaradi katere se povečajo vplivi objekta na okolico (sprememba namembnosti) oziroma za spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njene izboljšave (rekonstrukcija objekta), je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje oziroma spremembo gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - sodelovanje upravnika v postopku
Specialna procesna določba iz 2. odstavka 125. člena SZ-1 določa, da mora inšpekcijski organ dati upravniku možnost, da se izjavi o razlogih za izdajo odločbe pred njeno izdajo in to je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno, česar tožnik ne zanika. Dejstvo, da je pobudo za inšpekcijski postopek dal upravnik in da ob priložnosti ogleda ni podal pripomb, ker se je strinjal z inšpekcijskim postopkom, ne pomeni, da je bila določba 2. odstavka 125. člena SZ-1 kakor koli kršena.
ZZUZIS člen 17, 27. Pravilnik o pitni vodi člen 10, 21.
inšpekcijski ukrep - ukrep zdravstvenega inšpektorja - oskrba z neoporečno pitno vodo - upravljalec sistema - izvajalec javne službe - dolžnosti upravljalca sistema
Z vidika presoje zakonitosti izpodbijanega akta ni pomembno, kje je do konkretnega onesnaženja na določen dan prišlo, ampak je bistveno, da ima tožnik kot upravljavec vzpostavljen učinkovit sistem za notranji nadzor v smislu 1. odstavka 17. člena ZZUZIS in Pravilnika o pitni vodi ter da v primerih omejitev ali prepovedi uporabe pitne vode takoj obvesti uporabnike.
izvolitev v naziv redni profesor - habilitacijski postopek - pogoji za izvolitev v naziv - tajne volitve
Izvolitev v naziv redni profesor se v skladu z določbami ZVis in Statutom univerze opravi na tajnih volitvah, ki jih izvedejo člani univerze. Te so bile opravljene tudi v konkretnem primeru, glasovalo je 30 članov, oddanih je bilo 30 glasovnic, tožnik je prejel 14 glasov za, 15 glasov proti, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Glede na določbo 1. odstavka 255. člena Statuta UM in 1. odstavka 20. člena Poslovnika Senata UM je tožena stranka pravilno odločila, da je tožnikova vloga za izvolitev v naziv redni profesor zavrnjena.
status žrtve vojnega nasilja - upravni postopek - predlog za obnovo postopka - obnova postopka - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe implicitno izhaja, da je predlog za obnovo postopka pravočasen, ne da bi bilo iz obrazložitve razvidno, na katerih podatkih ta ugotovitev temelji. Tega iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče prav iz ničesar razbrati, kar onemogoča njen preizkus. Zaradi tega tudi ni mogoče ugotoviti, ali sta bila pri odločitvi o obnovi postopka spoštovana enomesečni relativni in triletni absolutni rok, ki sta predpisana tudi za primer obnove postopka na podlagi 1. točke 260. člena ZUP, ki jo je tožnica smiselno uveljavljala v svojem predlogu. Razlogi izpodbijane odločbe so torej pomanjkljivi v tolikšni meri, da ni mogoče preizkusiti njene pravilnosti in zakonitosti.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Pri ugotavljanju dejanskega stalnega prebivališča je bistveno zgolj to, kje posameznik dejansko stalno prebiva in pri tem ni bistvena okoliščina, ali tam prebiva po svoji volji.
URS člen 14, 125. ZOFVI člen 2, 81. ZUP člen 214. ZJF člen 7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje periodičnih publikacij - pogoji za dodelitev sredstev - pravni status izdajatelja publikacije - načelo enakosti pred zakonom - obrazložitev odločbe - exceptio illegalis
Tožena stranka ni pojasnila in utemeljila razlogov za razlikovanje med tistimi ponudniki, ki imajo status društva in javnih zavodov, in drugimi ponudniki, to je gospodarskimi družbami, kamor spada tožeča stranka. S tega vidika je obrazložitev izpodbijanega akta pomanjkljiva.
Izpodbijana odločba je tudi nezakonita, ker tožena stranka ni imela ustrezne pravne podlage, da je na razpisu razlikovala med društvi in javnimi zavodi na eni strani in zasebnimi gospodarskimi subjekti na drugi strani na tak način, da je vnaprej, v javnem razpisu, izključila možnost sofinanciranja slednjih. Javni razpis oziroma točka 3.1. iz javnega razpisa namreč ni predpis v smislu 7. člena ZJF. Predmetni javni razpis je bil objavljen na podlagi oziroma v zvezi z določilom 81. člena ZOFVI, ki v 16. alineji 7. odstavka pravi, da se iz državnega proračuna zagotavljajo tudi sredstva za dejavnosti in naloge, ki so potrebne za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja in sicer sredstva za mladinsko in strokovno periodiko ter za subvencioniranje cen strokovne literature. Iz tega zakonskega določila torej ne izhaja, da bi lahko tisti, ki ponuja sofinanciranje, vnaprej izključil določene izdajatelje glede na njihov pravni status.
ZTZPUS člen 3, 4, 16. Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 člen 1, 2.
inšpekcijski ukrep - ukrep tržnega inšpektorja - odsotnost oznake „CE“ in izjave o skladnosti - prepoved dajanja v promet električne opreme - neskladnost zakona z Uredbo EU
Tožena stranka bi morala neposredno uporabiti tudi določbe 2. člena Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 , ne pa določbi 3. in 4. člena ZTZPUS-UPB1. V konkretnem primeru je napaka še toliko večja zaradi tega, ker določbe ZTZPUS niso usklajene z določbo 2. člena Uredbe. Že »dostopnost na trgu« po členu 2(1) Uredbe pomeni dobavo za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu skupnosti v okviru gospodarske dejavnosti, tožena stranka pa v konkretnem primeru ni ugotovila, da je tožnik nabavil proizvod v okviru njegove gospodarske dejavnosti, ampak med strankama ni sporno, da ga je tožnik nabavil za lastno (u)porabo. Po členu 2(2) „dajanje na trg“ pomeni, da je proizvod prvič na voljo na trgu Skupnosti. Tožnik je zatrjeval okoliščine, ki ne kažejo na to, da je proizvod namenjen za trg v EU. Ker je tožena stranka uporabila ZTZPUS, a bi morala neposredno uporabiti Uredbo, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku
Sodišče mora v kazenskem postopku poleg ugotovljenega dejanskega stanja po določbah KZ upoštevati tudi procesne določbe ZKP, ki se nanašajo na domnevo nedolžnosti, dokler krivda obdolženega ni ugotovljena s pravnomočno sodbo, kot tudi določbo, ki se nanaša na načelo iskanja resnice (17. člen ZKP) z upoštevanjem odločilnih dejstev, ne samo na predlog strank, temveč tudi po uradni dolžnosti
ukrep občinskega inšpektorja - poseg v naravni pas - obrazložitev odločbe - izrek odločbe - javni interes - načelo sorazmernosti - bistvena kršitev določb postopka
Iz prvostopenjske in drugostopenjske odločbe ni razvidno, da bi organ v vseh relevantnih določbah upošteval Uredbo o vrstah objektov glede zahtevnosti, zato se odločba ne da v zadostni meri preizkusiti z vidika zakonitosti in gre za bistveno kršitev določb postopka.
Tožnik je pred izdajo izpodbijane odločbe podal vlogo v smislu pridobitve soglasja za namestitev ograje glede katere je šlo za molk občinskega organa, kar je tožena stranka vedela, zato bi morala nujno z odločitvijo počakati, da bi občinska uprava odločila o vlogi za soglasje. To namreč v konkretni zadevi zahteva načelo sorazmernosti, kajti tožnik je prepričljivo utemeljeval, da je s postavitvijo ograje varoval kmetijsko zemljišče in zagotavljal varno pašo ter s tem svojo lastninsko pravico, tožena stranka pa glede na naravo in karakteristike predmetne javne poti in prometa na njej ni z ničemer utemeljila nujnosti takojšnje odstranitve ograje zaradi varstva javnih interesov.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe, pristojni organ ni navedel nobene pravne podlage, na podlagi katere je bila tožniku naložena obveznost. Tudi izrek je nedoločen, kaj ti vsebuje dva roka, 15 dni in 8 dni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - prepozna pritožba - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog
Tožnik opravičljivih razlogov oziroma okoliščin za zamudo roka za vložitev pritožbe niti ni zatrjeval, niti jih ni izkazal, saj domnevne zamude pri vložitvi pritožbe ne more upravičiti le s pavšalno navedbo, da v kratkem roku ni mogoče pripraviti in vložiti pritožbe. Zato je pričakovanje tožnika, da bi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi s pritožbo zoper sklep uspel, v nasprotju z izidom v podobnih zadevah, zato tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.
Tožbo zoper sklep o zavrženju prijave na razpis za mesto generalnega državnega tožilca je treba vložiti v 8 dneh od vročitve upravnega akta. Tožnik je tožbo vložil priporočeno po pošti prepozno, zato jo je sodišče kot prepozno zavrglo. Pričakovanje tožnika, da bi s pritožbo zoper navedeni sklep uspel, je v nasprotju z izidom v podobnih zadevah, zato prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh s pritožbo zoper sklep o zavrženju prepozne tožbe.
mednarodna zaščita - stroški zastopanja stranke - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb postopka
Tožnica se ni imela možnosti izjasniti do tega, da naj 5. 12. 2010 ne bi opravila posveta s stranko A.A. in da naj bi prišla zaradi posveta s stranko B.B. Tožnica je k stroškovniku predložila dokazilo o opravljenem posvetu svetovalca, in sicer gre za izjavo A.A. o tem, da potrjuje opravo posveta pri tožnici dne 5. 12. 2010. V izpodbijanem sklepu pa se tožena stranka do tega dokazila ni opredelila in je tako obrazložitev pomanjkljiva, zato se sklepa ne da preizkusiti.
prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obročno plačilo davčnega dolga - število obrokov - za odločitev relevantno dejansko stanje
Ker tožnica ne izpolnjuje pogojev za plačilo obveznosti v 24 obrokih iz 101. člena ZDavP-2, prav tako pa tudi ne pogojev iz 1. odstavka 103. člena ZDavP-2, ji je bilo na podlagi 2. odstavka 103. člena ZDavP-2 odobreno obročno odplačilo davčnega dolga v treh obrokih, kar je zanjo glede na v postopku ugotovljeno dejansko stanje po določbah ZDavP-2 najugodnejša odločitev. Z razlogi, ki jih tožnica dodatno uveljavlja v tožbi, ne more uspeti. Predmet tega upravnega spora je namreč izključno presoja pravilnosti in zakonitosti odločitve prvostopenjskega organa o obročnem plačilu davčnega dolga, glede na dejansko stanje, kot je obstajalo in bilo ugotovljeno v času odločanja.
ZDDV člen 4, 4/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 7.
DDV - obdavčljivi promet - nastanek obdavčljivega prometa - davčna osnova - pogodba o priznanju lastninske pravice
Do obdavčljive transakcije je prišlo dne 12. 7. 2004 s pogodbo o priznanju lastninske pravice, ki je bila sklenjena med tožečo stranko in obema fizičnima osebama – graditeljema objekta, na zemljišču v lasti tožeče stranke. Šlo je za promet blaga iz 4. točke 2. odstavka 4. člena ZDDV-UPB1, to je prenos stvarnih pravic in deležev na nepremičninah, ki dajejo imetniku lastninsko pravico, oziroma pravico posesti na nepremičnini ali delu nepremičnine.
Uredba o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu člen 5, 6, 8, 8/3.
naravna nesreča - odprava posledic škode v kmetijstvu - stopnja poškodovanosti - višina odškodnine - način izračuna škode
Glede na to, da tožnik ves postopek zatrjuje, da je bila na sosednjih parcelnih številkah z istimi kmetijskimi pridelki s strani zavarovalnice ugotovljena kar 35,3% škoda (načelo podobnosti - tretji odstavek 8. člena Uredbe o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu), in da so bile takšne navedbe podane že v pritožbenem postopku, je utemeljen tožbeni ugovor, da tega dejstva in okoliščin v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja poškodovanih kmetijskih rastlin, upravna organa nista raziskala oziroma obrazložila.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - vložitev prošnje na predpisanem obrazcu - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Prošnja tožnice za dodelitev BPP ni bila vložena na predpisanem obrazcu, pomanjkljiva pa je bila tudi njena vsebina. Tožnica je bila pozvana na dopolnitev prošnje, vendar je ostala kljub dopolnitvi njena prošnja nepopolna in ni zadostovala pogojem za obravnavanje. Tožena stranka je zato s sklepom vlogo tožnice za dodelitev BPP zavrgla.
Razlogi za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV niso zgolj v dejstvu, da se poslovnega dogodka ne more upoštevati kot kratkoročni poslovni dolg, ovrednoten na podlagi ustreznih listin za opravljeno gradbeno storitev podjemnika. Organ prve stopnje ne pojasni zakaj tožnik po prejetem računu za opravljeno delo ne izpolnjuje pogojev za priznavanje odbitka vstopnega DDV po 40. členu ZDDV. V obrazložitvi organ prve stopnje sicer navaja, da je bil sklenjen dogovor o predčasnem obračunu izvedenih del po podjemni pogodbi. Iz dogovora je namreč razvidno, da sta se stranki dogovorili, da se namesto avansa izdela predčasni obračun izvedenih del v višini pogodbene vrednosti, in da prejeti predčasni obračun za izvedena dela in njegovo izvršeno plačilo, ter glede na pogodbeno določilo plačilo obveznosti, pomeni plačilo za dela, ki še niso bila opravljena. Navedeno bi lahko pomenilo, da tožniku ne gre odbitek vstopnega DDV, ker ni bila izdana ustrezna listina - to naj bi bi predračun za predplačilo (oz. avansni račun). Kako ta pomanjkljivost vpliva na okoliščino (dejstvo), da je bil zapisnik o primopredaji izvedenih del sestavljen dne 15. 3. 2007, torej v tem davčnem obdobju, pa se davčni organ ni opredelil. Po presoji sodišča je to okoliščina, ki jo je treba upoštevati pri ugotavljanju pravice do odbitka vstopnega DDV po določilih ZDDV-1.
brezplačna pravna pomoč- pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov
Sklep o davčni izvršbi je bil izdan na podlagi plačilnega naloga, ki je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, tak plačilni nalog pa je po 146. členu ZDavP-2 izvršilni naslov, na podlagi katerega davčni organ izda sklep o izvršbi. V postopku davčne izvršbe ni mogoče z uspehom izpodbijati izvršilnih naslovov; morebitne nepravilnosti, ki se nanašajo na postopek izdaje izvršilnega naslova se namreč lahko uveljavljajo v pravnem sredstvu, ki je dovoljeno zoper izvršilni naslov.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računa, ki ga je izdala družba A. d.o.o., za katero prvostopenjski organ ugotavlja, da je „neplačujoči gospodarski subjekti“ oziroma tudi t. i. „missing trader“, glede spornega računa pa davčni organ ugotavlja, da navedena družba dobave, zaračunane po navedenem računu, ni opravila in da je bil navedeni račun izdan le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti.
Razlogi za navedeno odločitev niso zgolj v dejstvu, da je tožnik sodeloval z navedeno družbo, ampak v okoliščini, da ni izkazal, da je navedena družba zaračunano dobavo zanj tudi resnično opravila, saj tožnik ni preložil verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Listine, ki jih je tožnik predložil (račun, prodajno kupna pogodba) navedenega ne izkazujejo. Tožnik pa je tisti, ki mora izkazati, da je bila dobava njemu opravljena s strani tistega, ki mu je izdal račun, saj tožnik na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti.