ZDen člen 60. ZUP (1986) člen 140. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-2, 279/1-4, 280.
najemnik denacionaliziranega stanovanja - stranka v postopku - predlog za obnovo postopka - predlog za izrek ničnosti odločbe - aktivna legitimacija za vložitev predloga
Organ prve stopnje je priznal udeležbo tistim najemnikom stanovanj v tem denacionalizacijskem postopku, ki so priglasili svoja vlaganja v podržavljeno nepremičnino.
Nepravilnosti, ki imajo za posledico ničnost odločbe, posegajo tako v pravni položaj oseb, ki so imele formalni status stranke v postopku izpodbijane odločbe, kot tudi v pravni položaj tretjih, ki v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bili udeleženi (4. in 2. točka 279. člena ZUP). Vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, so zato v enakem pravnem položaju, ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe. Aktivna legitimacija stranke iz prvega odstavka 280. člena ZUP se mora zato presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na morebitno priznanje statusa v že končanem prejšnjem postopku.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - nova dejstva in dokazi - sprememba namembnosti objekta - rekonstrukcija objekta
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila z izdanim gradbenim dovoljenjem dovoljena gradnja enostanovanjske hiše na zemljiščih s parc. št. 101/, 100 in 101/3 in ne na novonastalih parcelah, ki naj bi nastale z razdelitvijo predmetnih zemljišč, zato bi tožnika že ob prejemu gradbenega dovoljenja lahko ugotovila, da do razdelitve zemljišč s parcelacijo še ni prišlo. Zato tudi ni mogoče trditi, da dejstvo, da parcelacija v času izdaje gradbenega dovoljenja še ni bila izvedena, v prejšnjem postopku ni bilo znano in ga zato ni bilo mogoče navesti že takrat.
Za vsako izvedbo del, ki predstavlja takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, zaradi katere se povečajo vplivi objekta na okolico (sprememba namembnosti) oziroma za spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njene izboljšave (rekonstrukcija objekta), je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje oziroma spremembo gradbenega dovoljenja.
ukrep občinskega inšpektorja - poseg v naravni pas - obrazložitev odločbe - izrek odločbe - javni interes - načelo sorazmernosti - bistvena kršitev določb postopka
Iz prvostopenjske in drugostopenjske odločbe ni razvidno, da bi organ v vseh relevantnih določbah upošteval Uredbo o vrstah objektov glede zahtevnosti, zato se odločba ne da v zadostni meri preizkusiti z vidika zakonitosti in gre za bistveno kršitev določb postopka.
Tožnik je pred izdajo izpodbijane odločbe podal vlogo v smislu pridobitve soglasja za namestitev ograje glede katere je šlo za molk občinskega organa, kar je tožena stranka vedela, zato bi morala nujno z odločitvijo počakati, da bi občinska uprava odločila o vlogi za soglasje. To namreč v konkretni zadevi zahteva načelo sorazmernosti, kajti tožnik je prepričljivo utemeljeval, da je s postavitvijo ograje varoval kmetijsko zemljišče in zagotavljal varno pašo ter s tem svojo lastninsko pravico, tožena stranka pa glede na naravo in karakteristike predmetne javne poti in prometa na njej ni z ničemer utemeljila nujnosti takojšnje odstranitve ograje zaradi varstva javnih interesov.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe, pristojni organ ni navedel nobene pravne podlage, na podlagi katere je bila tožniku naložena obveznost. Tudi izrek je nedoločen, kaj ti vsebuje dva roka, 15 dni in 8 dni.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - sodelovanje upravnika v postopku
Specialna procesna določba iz 2. odstavka 125. člena SZ-1 določa, da mora inšpekcijski organ dati upravniku možnost, da se izjavi o razlogih za izdajo odločbe pred njeno izdajo in to je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno, česar tožnik ne zanika. Dejstvo, da je pobudo za inšpekcijski postopek dal upravnik in da ob priložnosti ogleda ni podal pripomb, ker se je strinjal z inšpekcijskim postopkom, ne pomeni, da je bila določba 2. odstavka 125. člena SZ-1 kakor koli kršena.
prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obročno plačilo davčnega dolga - število obrokov - za odločitev relevantno dejansko stanje
Ker tožnica ne izpolnjuje pogojev za plačilo obveznosti v 24 obrokih iz 101. člena ZDavP-2, prav tako pa tudi ne pogojev iz 1. odstavka 103. člena ZDavP-2, ji je bilo na podlagi 2. odstavka 103. člena ZDavP-2 odobreno obročno odplačilo davčnega dolga v treh obrokih, kar je zanjo glede na v postopku ugotovljeno dejansko stanje po določbah ZDavP-2 najugodnejša odločitev. Z razlogi, ki jih tožnica dodatno uveljavlja v tožbi, ne more uspeti. Predmet tega upravnega spora je namreč izključno presoja pravilnosti in zakonitosti odločitve prvostopenjskega organa o obročnem plačilu davčnega dolga, glede na dejansko stanje, kot je obstajalo in bilo ugotovljeno v času odločanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku
Sodišče mora v kazenskem postopku poleg ugotovljenega dejanskega stanja po določbah KZ upoštevati tudi procesne določbe ZKP, ki se nanašajo na domnevo nedolžnosti, dokler krivda obdolženega ni ugotovljena s pravnomočno sodbo, kot tudi določbo, ki se nanaša na načelo iskanja resnice (17. člen ZKP) z upoštevanjem odločilnih dejstev, ne samo na predlog strank, temveč tudi po uradni dolžnosti
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - prepozna pritožba - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog
Tožnik opravičljivih razlogov oziroma okoliščin za zamudo roka za vložitev pritožbe niti ni zatrjeval, niti jih ni izkazal, saj domnevne zamude pri vložitvi pritožbe ne more upravičiti le s pavšalno navedbo, da v kratkem roku ni mogoče pripraviti in vložiti pritožbe. Zato je pričakovanje tožnika, da bi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi s pritožbo zoper sklep uspel, v nasprotju z izidom v podobnih zadevah, zato tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.
Tožbo zoper sklep o zavrženju prijave na razpis za mesto generalnega državnega tožilca je treba vložiti v 8 dneh od vročitve upravnega akta. Tožnik je tožbo vložil priporočeno po pošti prepozno, zato jo je sodišče kot prepozno zavrglo. Pričakovanje tožnika, da bi s pritožbo zoper navedeni sklep uspel, je v nasprotju z izidom v podobnih zadevah, zato prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh s pritožbo zoper sklep o zavrženju prepozne tožbe.
URS člen 14, 125. ZOFVI člen 2, 81. ZUP člen 214. ZJF člen 7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje periodičnih publikacij - pogoji za dodelitev sredstev - pravni status izdajatelja publikacije - načelo enakosti pred zakonom - obrazložitev odločbe - exceptio illegalis
Tožena stranka ni pojasnila in utemeljila razlogov za razlikovanje med tistimi ponudniki, ki imajo status društva in javnih zavodov, in drugimi ponudniki, to je gospodarskimi družbami, kamor spada tožeča stranka. S tega vidika je obrazložitev izpodbijanega akta pomanjkljiva.
Izpodbijana odločba je tudi nezakonita, ker tožena stranka ni imela ustrezne pravne podlage, da je na razpisu razlikovala med društvi in javnimi zavodi na eni strani in zasebnimi gospodarskimi subjekti na drugi strani na tak način, da je vnaprej, v javnem razpisu, izključila možnost sofinanciranja slednjih. Javni razpis oziroma točka 3.1. iz javnega razpisa namreč ni predpis v smislu 7. člena ZJF. Predmetni javni razpis je bil objavljen na podlagi oziroma v zvezi z določilom 81. člena ZOFVI, ki v 16. alineji 7. odstavka pravi, da se iz državnega proračuna zagotavljajo tudi sredstva za dejavnosti in naloge, ki so potrebne za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja in sicer sredstva za mladinsko in strokovno periodiko ter za subvencioniranje cen strokovne literature. Iz tega zakonskega določila torej ne izhaja, da bi lahko tisti, ki ponuja sofinanciranje, vnaprej izključil določene izdajatelje glede na njihov pravni status.
ZZUZIS člen 17, 27. Pravilnik o pitni vodi člen 10, 21.
inšpekcijski ukrep - ukrep zdravstvenega inšpektorja - oskrba z neoporečno pitno vodo - upravljalec sistema - izvajalec javne službe - dolžnosti upravljalca sistema
Z vidika presoje zakonitosti izpodbijanega akta ni pomembno, kje je do konkretnega onesnaženja na določen dan prišlo, ampak je bistveno, da ima tožnik kot upravljavec vzpostavljen učinkovit sistem za notranji nadzor v smislu 1. odstavka 17. člena ZZUZIS in Pravilnika o pitni vodi ter da v primerih omejitev ali prepovedi uporabe pitne vode takoj obvesti uporabnike.
status žrtve vojnega nasilja - upravni postopek - predlog za obnovo postopka - obnova postopka - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe implicitno izhaja, da je predlog za obnovo postopka pravočasen, ne da bi bilo iz obrazložitve razvidno, na katerih podatkih ta ugotovitev temelji. Tega iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče prav iz ničesar razbrati, kar onemogoča njen preizkus. Zaradi tega tudi ni mogoče ugotoviti, ali sta bila pri odločitvi o obnovi postopka spoštovana enomesečni relativni in triletni absolutni rok, ki sta predpisana tudi za primer obnove postopka na podlagi 1. točke 260. člena ZUP, ki jo je tožnica smiselno uveljavljala v svojem predlogu. Razlogi izpodbijane odločbe so torej pomanjkljivi v tolikšni meri, da ni mogoče preizkusiti njene pravilnosti in zakonitosti.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Pri ugotavljanju dejanskega stalnega prebivališča je bistveno zgolj to, kje posameznik dejansko stalno prebiva in pri tem ni bistvena okoliščina, ali tam prebiva po svoji volji.
ZTZPUS člen 3, 4, 16. Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 člen 1, 2.
inšpekcijski ukrep - ukrep tržnega inšpektorja - odsotnost oznake „CE“ in izjave o skladnosti - prepoved dajanja v promet električne opreme - neskladnost zakona z Uredbo EU
Tožena stranka bi morala neposredno uporabiti tudi določbe 2. člena Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 , ne pa določbi 3. in 4. člena ZTZPUS-UPB1. V konkretnem primeru je napaka še toliko večja zaradi tega, ker določbe ZTZPUS niso usklajene z določbo 2. člena Uredbe. Že »dostopnost na trgu« po členu 2(1) Uredbe pomeni dobavo za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu skupnosti v okviru gospodarske dejavnosti, tožena stranka pa v konkretnem primeru ni ugotovila, da je tožnik nabavil proizvod v okviru njegove gospodarske dejavnosti, ampak med strankama ni sporno, da ga je tožnik nabavil za lastno (u)porabo. Po členu 2(2) „dajanje na trg“ pomeni, da je proizvod prvič na voljo na trgu Skupnosti. Tožnik je zatrjeval okoliščine, ki ne kažejo na to, da je proizvod namenjen za trg v EU. Ker je tožena stranka uporabila ZTZPUS, a bi morala neposredno uporabiti Uredbo, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.
izvolitev v naziv redni profesor - habilitacijski postopek - pogoji za izvolitev v naziv - tajne volitve
Izvolitev v naziv redni profesor se v skladu z določbami ZVis in Statutom univerze opravi na tajnih volitvah, ki jih izvedejo člani univerze. Te so bile opravljene tudi v konkretnem primeru, glasovalo je 30 članov, oddanih je bilo 30 glasovnic, tožnik je prejel 14 glasov za, 15 glasov proti, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Glede na določbo 1. odstavka 255. člena Statuta UM in 1. odstavka 20. člena Poslovnika Senata UM je tožena stranka pravilno odločila, da je tožnikova vloga za izvolitev v naziv redni profesor zavrnjena.
mednarodna zaščita - stroški zastopanja stranke - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb postopka
Tožnica se ni imela možnosti izjasniti do tega, da naj 5. 12. 2010 ne bi opravila posveta s stranko A.A. in da naj bi prišla zaradi posveta s stranko B.B. Tožnica je k stroškovniku predložila dokazilo o opravljenem posvetu svetovalca, in sicer gre za izjavo A.A. o tem, da potrjuje opravo posveta pri tožnici dne 5. 12. 2010. V izpodbijanem sklepu pa se tožena stranka do tega dokazila ni opredelila in je tako obrazložitev pomanjkljiva, zato se sklepa ne da preizkusiti.
Tožnik je kot deklarant odgovoren za vse navedbe v EUL, torej tako glede podatkov o prevoznih stroških in carinski vrednosti blaga, kot tudi podatkov glede opisa blaga in tarifne uvrstitve, saj je deklaracijo izdelal v svojem imenu in za račun prejemnika. Zato je dolžan upoštevati tudi vsa pravila o uvrščanju. Tožnik bi zato moral že ob prvem carinjenju na podlagi dokumentacije, ki jo je prejel s strani prejemnika, v polje 31 EUL navesti vsebnost vseh elementov blaga in z uporabo Splošnih pravil za uvrščanje ter Opomb k poglavju 72 pravilno uvrstiti blago.
Tožniku ni priznana pravica do odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere je v davčnem postopku organ prve stopnje ugotovil, da so jih izdale družbe D. d.o.o., E. d.o.o., A. d.o.o., C. d.o.o. in B. d.o.o. kot „neplačujoči gospodarski subjekti“ oz. „mising traderji“.
Račun je v sistemu DDV tista listina, na podlagi katere se lahko uveljavlja pravica do odbitka vstopnega DDV, vendar pa je za dejansko pridobitev te pravice pomembno, da je storitev opravljena davčnemu zavezancu prav s strani izdajatelja računa. Zavezanec mora tudi imeti račun, ki mora vsebovati vse zakonsko predpisane elemente, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da je bil DDV obračunan v skladu z zakonom.
podelitev koncesije - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - vsebina predloga - nova dejstva in dokazi
Vloga z dne 4. 10. 2010 je navajana kot ugovor na odločbo in ni izrecno navedena kot predlog za obnovo postopka. Pa tudi sicer je iz njene vsebine mogoče zaključiti, da je prijavitelj na Javni razpis v njej navedel razloge, ki se nanašajo na nepravilno izpolnjeni obrazec prijave (v vlogi se za neljubo napako celo opravičujejo), nadaljnjo nepravilno postopanje upravnega organa, ker niso bili pozvani k dopolnitvi vloge in celo na ponovno preverjanje zaposlenih kadrov pri izbranem koncesionarju. Vse to pa so takšna dejstva oziroma okoliščine, ki jih upravni organ ne more obravnavati kot nova dejstva ali nove dokaze. Novi dokaz je namreč lahko obnovitveni razlog le, če se nanaša na dejstva, ki jih je stranka zatrjevala v prejšnjem postopku, pa jih prav zato, ker za dokaz ni vedela ali ni imela možnosti uporabiti teh dejstev, ni uspela dokazati.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - predčasna prekinitev naročniške pogodbe - plačilo pogodbene kazni - upravna zadeva
Nobena od strank spora, ne končni uporabnik ne operater ne zatrjujeta, da gre za spor glede dostopa do storitev, ki so predmet naročniške pogodbe, ali njihovega izvajanja oziroma njihovega zaračunavanja, zato je toženka pravilno ugotovila, da je v tem primeru sporno zaračunavanje ugodnosti, ki jo je tožnik prejel ob subvencioniranem nakupu telefonskega aparata in kar mora sedaj poravnati, ter v posledici tudi pravilno zaključila, da ni pristojna za reševanje tega spora.
žrtev vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - priznanje statusa begunke po pokojni materi
Tožnica ni upravičena za uveljavljanje pravic po ZZVN, konkretno statusa izgnanke, po svoji pokojni mami. Gre za pravico, ki je vezana zgolj na določeno osebo in jo lahko uveljavlja le oseba, ki je bila sama žrtev vojnega nasilja, zaradi česar pravice iz tega statusa niso prenosljive in podedljive.
brezplačna pravna pomoč- pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov
Sklep o davčni izvršbi je bil izdan na podlagi plačilnega naloga, ki je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, tak plačilni nalog pa je po 146. členu ZDavP-2 izvršilni naslov, na podlagi katerega davčni organ izda sklep o izvršbi. V postopku davčne izvršbe ni mogoče z uspehom izpodbijati izvršilnih naslovov; morebitne nepravilnosti, ki se nanašajo na postopek izdaje izvršilnega naslova se namreč lahko uveljavljajo v pravnem sredstvu, ki je dovoljeno zoper izvršilni naslov.