V obravnavanem primeru gre za odločanje v zadevi plačila sodne takse v pravdni zadevi, kjer je izpodbijana akta izdalo Okrožno sodišče v svojstvu prvostopenjskega sodišča, ki je odločalo v pravdni zadevi. Izpodbijana akta sta bila torej izdana v zvezi s pravdnim postopkom, kjer upravno sodišče ni instančni organ okrožnemu sodišču.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3, 15.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - primerno stanovanje - slabo zdravstveno stanje
V primeru, kot je obravnavani, torej ko v točki 2.1. ocenjevalnega zapisnika ni ugotovljeno bivanje v neprimernem stanovanju, otrokove bolezni ni mogoče dodatno točkovati. Poleg tega bi bilo možno zdravstveno stanje tožničinega otroka upoštevati samo pod pogojem, da je to obolenje pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami.
ZDSS-1 člen 7, 7-3. ZPP člen 18, 19, 23. ZUS-1 člen 22.
priznanje pravice do denarnega nadomestila - dopustnost upravnega spora - stvarna pristojnost
V obravnavanem primeru je predmet spora priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo na podlagi Zakona o urejanju trga dela. Za presojo zakonitosti tega sklepa je pristojno Delovno in socialno sodišče.
Tožnik je kot deklarant odgovoren za vse navedbe v EUL, torej tako glede podatkov o prevoznih stroških in carinski vrednosti blaga, kot tudi podatkov glede opisa blaga in tarifne uvrstitve, saj je deklaracijo izdelal v svojem imenu in za račun prejemnika. Zato je dolžan upoštevati tudi vsa pravila o uvrščanju. Tožnik bi zato moral že ob prvem carinjenju na podlagi dokumentacije, ki jo je prejel s strani prejemnika, v polje 31 EUL navesti vsebnost vseh elementov blaga in z uporabo Splošnih pravil za uvrščanje ter Opomb k poglavju 72 pravilno uvrstiti blago.
ZDen člen 44, 44/1, 44/3. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 5, 5/1.
denacionalizacija - odškodnina - vrednost zemljišča - pojem sedanje vrednosti - namembnost zemljišča ob podržavljenju - kmetijska zemljišča - spremljanje tržnih cen kmetijskih zemljišč in gozdov
Napačno je strankino stališče, da pojem „sedanja vrednost“ iz prvega odstavka 44. člena ZDen zahteva primerjavo s tržno vrednostjo. Ustavno sodišče RS je namreč že pojasnilo, da zakonsko načelo o vrednotenju stvari po stanju ob podržavljenju in po sedanji vrednosti (prvi odstavka 44. člena ZDen) oziroma po vrednosti na dan izdaje odločbe (drugi odstavek 85. člena ZDen) ne pomeni, da je pri določanju višine odškodnine treba upoštevati tržne razmere ob izdaji odločbe.
Glede na to, da metoda spremljanja cen kmetijskih zemljišč v Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije ni predpisana, sodišče meni, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uporabilo ustrezen način zbiranja podatkov (iz uradno dostopnih cen kmetijskih zemljišč, ki jih pridobiva iz evidenc upravnih enot, ko le te odločajo o prodaji kmetijskih zemljišč).
Vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, so v enakem pravnem položaju, ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne, glede na to, da se odločba izreče za nično v novem postopku izrednega pravnega sredstva in se mora aktivna legitimacija stranke presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti.
Ničnost po 6. točki 279. člena ZUP je podana le, če je v odločbi takšna nepravilnost, ki je po izrecni zakonski normi razlog za ničnost, kar pomeni, da mora biti nepravilnost v zakonu, na podlagi katerega se obravnava sporni primer, že vnaprej opredeljena kot razlog za ničnost. Takšne nepravilnosti pa tožnika v obravnavanem primeru niti ne zatrjujeta, niti je, po vsebinski presoji tožbe, ni ugotovilo sodišče v materialnih predpisnih določbah, ki se nanašajo na izdajo gradbenega dovoljenja.
Tožniku ni priznana pravica do odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere je v davčnem postopku organ prve stopnje ugotovil, da so jih izdale družbe D. d.o.o., E. d.o.o., A. d.o.o., C. d.o.o. in B. d.o.o. kot „neplačujoči gospodarski subjekti“ oz. „mising traderji“.
Račun je v sistemu DDV tista listina, na podlagi katere se lahko uveljavlja pravica do odbitka vstopnega DDV, vendar pa je za dejansko pridobitev te pravice pomembno, da je storitev opravljena davčnemu zavezancu prav s strani izdajatelja računa. Zavezanec mora tudi imeti račun, ki mora vsebovati vse zakonsko predpisane elemente, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da je bil DDV obračunan v skladu z zakonom.
podelitev koncesije - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - vsebina predloga - nova dejstva in dokazi
Vloga z dne 4. 10. 2010 je navajana kot ugovor na odločbo in ni izrecno navedena kot predlog za obnovo postopka. Pa tudi sicer je iz njene vsebine mogoče zaključiti, da je prijavitelj na Javni razpis v njej navedel razloge, ki se nanašajo na nepravilno izpolnjeni obrazec prijave (v vlogi se za neljubo napako celo opravičujejo), nadaljnjo nepravilno postopanje upravnega organa, ker niso bili pozvani k dopolnitvi vloge in celo na ponovno preverjanje zaposlenih kadrov pri izbranem koncesionarju. Vse to pa so takšna dejstva oziroma okoliščine, ki jih upravni organ ne more obravnavati kot nova dejstva ali nove dokaze. Novi dokaz je namreč lahko obnovitveni razlog le, če se nanaša na dejstva, ki jih je stranka zatrjevala v prejšnjem postopku, pa jih prav zato, ker za dokaz ni vedela ali ni imela možnosti uporabiti teh dejstev, ni uspela dokazati.
žrtev vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - priznanje statusa begunke po pokojni materi
Tožnica ni upravičena za uveljavljanje pravic po ZZVN, konkretno statusa izgnanke, po svoji pokojni mami. Gre za pravico, ki je vezana zgolj na določeno osebo in jo lahko uveljavlja le oseba, ki je bila sama žrtev vojnega nasilja, zaradi česar pravice iz tega statusa niso prenosljive in podedljive.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - predčasna prekinitev naročniške pogodbe - plačilo pogodbene kazni - upravna zadeva
Nobena od strank spora, ne končni uporabnik ne operater ne zatrjujeta, da gre za spor glede dostopa do storitev, ki so predmet naročniške pogodbe, ali njihovega izvajanja oziroma njihovega zaračunavanja, zato je toženka pravilno ugotovila, da je v tem primeru sporno zaračunavanje ugodnosti, ki jo je tožnik prejel ob subvencioniranem nakupu telefonskega aparata in kar mora sedaj poravnati, ter v posledici tudi pravilno zaključila, da ni pristojna za reševanje tega spora.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - predlog za opustitev cepljenja - obrazložitev odločbe - strokovno mnenje komisije
Starši otroka morajo biti pred izdajo odločbe, s katero se odloči o predlogu za opustitev cepljenja, seznanjeni s strokovnim mnenjem komisije, ki je po svoji naravi izvedensko mnenje. Odločba pa mora vsebovati vse obvezne sestavine po ZUP, obrazložitev pa mora po 214. členu ZUP obsegati obrazložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbe določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Za nesamostojno storitev (ki je vključena v sklop z drugo storitvijo) ni mogoče posebej zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. O prošnji tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti je bilo odločeno v celoti z odločbo št. Bpp 134/2011 z dne 14. 3. 2011. Zato je novo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 22. 4. 2011 organ lahko zavrgel.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Razlog za zavrnitev tožničine prošnje je, da premoženje prosilke presega vrednost 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Ne glede na omenjene finančne okoliščine pa v predmetni zadevi tudi ni izpolnjen drugi pogoj iz 24. člena ZBPP. V predmetni zadevi namreč niso izpolnjeni pogoji iz 73. člena ZUS-1, da bi bila tožničina pritožba dovoljena. Zato gre za očitno nerazumno zadevo v smislu 3. odstavka 24. člena ZBPP.
davčni inšpekcijski nadzor - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi - drugače rešeno predhodno vprašanje
Organ druge stopnje je, ko je odločal o pritožbi in pri tem ustrezno popravil pomanjkljivo obrazložitev prvostopenjske odločbe, ob upoštevanju vsebine odločbe, izdane v davčnem postopku, pravilno presodil, da se ta odločba ni v ničemer opirala na predhodno vprašanje, ki bi ga pristojni organ (kazensko sodišče) v bistvenih točkah drugače rešil, ter na tej podlagi utemeljeno zaključil, da obnovitveni razlog ni podan.
Kot novo dejstvo oziroma nov dokaz je v smislu določbe 1. točke 260. člena ZUP mogoče upoštevati samo tisto dejstvo oziroma dokaz, ki bi ga bilo mogoče uporabiti že v prejšnjem postopku in ki je torej obstajal(o) že v času upravnega odločanja na prvi stopnji, ne pa tudi tistega, ki je nastal(o) kasneje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe
V tem primeru, ko je tožena stranka tudi z upoštevanjem stališč dosedanje sodne prakse ugotovila, da tožnica nima izgleda za uspeh v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper slep o zavrženju tožbe, na pravilnost njene odločitve ne morejo vplivati niti okoliščine, navedene v 2. alinei 1. odstavka 24. člena ZBPP, na katere se sklicuje tožnica.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj
Tožena stranka bi morala pred izdajo odločbe pretehtati ali gre za zadevo, pomembno za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Sodišče namreč meni, da že sam kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije, lahko vpliva na prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj, saj gre za takšno vrsto kaznivega dejanja, ki je samo po sebi v družbi zavrženo in že zato vpliva na položaj tožeče stranke.
ZSS člen 24, 24/3, 27, 27/4, 29, 29-3, 32, 32/2. ZUP člen 4, 214, 214/1, 254, 254/2.
hitrejše napredovanje in imenovanje na položaj okrožnega sodnika svetnika - nadpovprečna sposobnost razreševanja pravnih vprašanj - pritožbeni uspeh - pomoč strokovnega sodelavca - obrazložitev odločbe
Poleg pokazatelja, ki izhaja iz statistike sodnih odločitev v pritožbenih postopkih, je delež vloženih pritožb, ob upoštevanju vrste (strukture) zadev, šteti kot enega izmed pokazateljev dosežene stopnje pravilnosti in zakonitosti sodnikovega odločanja, pa tudi sposobnosti razreševanja pravnih vprašanj.
Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da je obseg sodelovanja strokovnega sodelavca pri sodniškem delu eden od pokazateljev sodnikove zavzetosti in odgovornosti pri delu, iz česar pa ne izhaja, da je nujno pokazatelj sodnikove sposobnosti razreševanja pravnih vprašanj in ne morebiti pokazatelj njegove delovne sposobnosti ali opravljenega dela pri odpravi in preprečitvi sodnih zaostankov.
ZDoh-2 člen 120, 120/1. ZDavP-1 člen 88, 88/2. ZUS-1 člen 5, 5/1. URS člen 14.
odmera dohodnine - institut povprečenja - dohodek na podlagi odločbe ZPIZ za več preteklih let - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - dopustnost upravnega spora - načelo enakosti
Institut povprečenja je treba razlagati v luči temeljnih načel in ciljev ZDoh-2, iz katerih izhaja, da se enakopravno obravnavajo zavezanci, ki so v enakem ekonomskem položaju, ki imajo enako visoke dohodke in so zato obremenjeni enakopravno. Ravno v izogib neenakopravnem obravnavanju zavezancev je zakonodajalec uzakonil institut povprečenja, zavezanci, ki prejmejo dohodke iz delovnega razmerja za pretekla leta na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS, pa niso mogli sami vplivati na to, kdaj jim bo ta izplačan.
prepoved delovanja društva - tožba državnega tožilca na prepoved delovanja društva - pridobitna dejavnost društva - neregistrirana pridobitna dejavnost kot izključna dejavnost društva
Tožena stranka ni zanikala trditev, da je v spornem obdobju opravljala komisijsko prodajo vozil kot izključno gospodarsko dejavnost, ki je nima registrirane v svojem temeljnem aktu. Prav tako tudi ni dokazala, da bi z navedeno pridobitno dejavnostjo ustvarjeni presežek prihodkov nad odhodki potrošila za opravljanje svoje neprofitne dejavnosti. Ker je tožena stranka v inšpiciranem obdobju opravljala pridobitno dejavnost kot izključno dejavnost, je sodišče na podlagi 1. odstavka 4. člena ZDru-1 delovanje toženi stranki prepovedalo.
Uredba Sveta (ES) o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 člen 3, 3/1, 16, 16/1, 16/1-c, 20. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - Dublinska uredba - pristojna država za obravnavanje prošnje - začasna odredba
V zadevi ni sporno, da je tožnik že zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Slovaški ter da je prejela tožena stranka od pristojnega organa te države odgovor, da je le-ta v skladu s c točko 1. odstavka 16. člena Dublinske uredbe odgovorna članica za obravnavanje tožnikove prošnje.
Izpodbijani sklep je z dnem svoje izdaje postal izvršljiv. V kolikor bi bil izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, bi to pomenilo, da se tožnik lahko izroči Republiki Slovaški. V kolikor bi se to zgodilo, bi to imelo za tožnika tako pravno posledico, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, čeprav bi v tem upravnem sporu morebiti uspel. Iz navedenih razlogov je sodišče zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo.