Za nesamostojno storitev (ki je vključena v sklop z drugo storitvijo) ni mogoče posebej zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. O prošnji tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti je bilo odločeno v celoti z odločbo št. Bpp 134/2011 z dne 14. 3. 2011. Zato je novo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 22. 4. 2011 organ lahko zavrgel.
Uredba o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu člen 5, 6, 8, 8/3.
naravna nesreča - odprava posledic škode v kmetijstvu - stopnja poškodovanosti - višina odškodnine - način izračuna škode
Glede na to, da tožnik ves postopek zatrjuje, da je bila na sosednjih parcelnih številkah z istimi kmetijskimi pridelki s strani zavarovalnice ugotovljena kar 35,3% škoda (načelo podobnosti - tretji odstavek 8. člena Uredbe o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu), in da so bile takšne navedbe podane že v pritožbenem postopku, je utemeljen tožbeni ugovor, da tega dejstva in okoliščin v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja poškodovanih kmetijskih rastlin, upravna organa nista raziskala oziroma obrazložila.
V obravnavanem primeru gre za odločanje v zadevi plačila sodne takse v pravdni zadevi, kjer je izpodbijana akta izdalo Okrožno sodišče v svojstvu prvostopenjskega sodišča, ki je odločalo v pravdni zadevi. Izpodbijana akta sta bila torej izdana v zvezi s pravdnim postopkom, kjer upravno sodišče ni instančni organ okrožnemu sodišču.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - predlog za opustitev cepljenja - obrazložitev odločbe - strokovno mnenje komisije
Starši otroka morajo biti pred izdajo odločbe, s katero se odloči o predlogu za opustitev cepljenja, seznanjeni s strokovnim mnenjem komisije, ki je po svoji naravi izvedensko mnenje. Odločba pa mora vsebovati vse obvezne sestavine po ZUP, obrazložitev pa mora po 214. členu ZUP obsegati obrazložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbe določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - vložitev prošnje na predpisanem obrazcu - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Prošnja tožnice za dodelitev BPP ni bila vložena na predpisanem obrazcu, pomanjkljiva pa je bila tudi njena vsebina. Tožnica je bila pozvana na dopolnitev prošnje, vendar je ostala kljub dopolnitvi njena prošnja nepopolna in ni zadostovala pogojem za obravnavanje. Tožena stranka je zato s sklepom vlogo tožnice za dodelitev BPP zavrgla.
Vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, so v enakem pravnem položaju, ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne, glede na to, da se odločba izreče za nično v novem postopku izrednega pravnega sredstva in se mora aktivna legitimacija stranke presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti.
Ničnost po 6. točki 279. člena ZUP je podana le, če je v odločbi takšna nepravilnost, ki je po izrecni zakonski normi razlog za ničnost, kar pomeni, da mora biti nepravilnost v zakonu, na podlagi katerega se obravnava sporni primer, že vnaprej opredeljena kot razlog za ničnost. Takšne nepravilnosti pa tožnika v obravnavanem primeru niti ne zatrjujeta, niti je, po vsebinski presoji tožbe, ni ugotovilo sodišče v materialnih predpisnih določbah, ki se nanašajo na izdajo gradbenega dovoljenja.
ZDen člen 44, 44/1, 44/3. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 5, 5/1.
denacionalizacija - odškodnina - vrednost zemljišča - pojem sedanje vrednosti - namembnost zemljišča ob podržavljenju - kmetijska zemljišča - spremljanje tržnih cen kmetijskih zemljišč in gozdov
Napačno je strankino stališče, da pojem „sedanja vrednost“ iz prvega odstavka 44. člena ZDen zahteva primerjavo s tržno vrednostjo. Ustavno sodišče RS je namreč že pojasnilo, da zakonsko načelo o vrednotenju stvari po stanju ob podržavljenju in po sedanji vrednosti (prvi odstavka 44. člena ZDen) oziroma po vrednosti na dan izdaje odločbe (drugi odstavek 85. člena ZDen) ne pomeni, da je pri določanju višine odškodnine treba upoštevati tržne razmere ob izdaji odločbe.
Glede na to, da metoda spremljanja cen kmetijskih zemljišč v Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije ni predpisana, sodišče meni, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uporabilo ustrezen način zbiranja podatkov (iz uradno dostopnih cen kmetijskih zemljišč, ki jih pridobiva iz evidenc upravnih enot, ko le te odločajo o prodaji kmetijskih zemljišč).
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3, 15.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - primerno stanovanje - slabo zdravstveno stanje
V primeru, kot je obravnavani, torej ko v točki 2.1. ocenjevalnega zapisnika ni ugotovljeno bivanje v neprimernem stanovanju, otrokove bolezni ni mogoče dodatno točkovati. Poleg tega bi bilo možno zdravstveno stanje tožničinega otroka upoštevati samo pod pogojem, da je to obolenje pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami.
Razlogi za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV niso zgolj v dejstvu, da se poslovnega dogodka ne more upoštevati kot kratkoročni poslovni dolg, ovrednoten na podlagi ustreznih listin za opravljeno gradbeno storitev podjemnika. Organ prve stopnje ne pojasni zakaj tožnik po prejetem računu za opravljeno delo ne izpolnjuje pogojev za priznavanje odbitka vstopnega DDV po 40. členu ZDDV. V obrazložitvi organ prve stopnje sicer navaja, da je bil sklenjen dogovor o predčasnem obračunu izvedenih del po podjemni pogodbi. Iz dogovora je namreč razvidno, da sta se stranki dogovorili, da se namesto avansa izdela predčasni obračun izvedenih del v višini pogodbene vrednosti, in da prejeti predčasni obračun za izvedena dela in njegovo izvršeno plačilo, ter glede na pogodbeno določilo plačilo obveznosti, pomeni plačilo za dela, ki še niso bila opravljena. Navedeno bi lahko pomenilo, da tožniku ne gre odbitek vstopnega DDV, ker ni bila izdana ustrezna listina - to naj bi bi predračun za predplačilo (oz. avansni račun). Kako ta pomanjkljivost vpliva na okoliščino (dejstvo), da je bil zapisnik o primopredaji izvedenih del sestavljen dne 15. 3. 2007, torej v tem davčnem obdobju, pa se davčni organ ni opredelil. Po presoji sodišča je to okoliščina, ki jo je treba upoštevati pri ugotavljanju pravice do odbitka vstopnega DDV po določilih ZDDV-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Razlog za zavrnitev tožničine prošnje je, da premoženje prosilke presega vrednost 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Ne glede na omenjene finančne okoliščine pa v predmetni zadevi tudi ni izpolnjen drugi pogoj iz 24. člena ZBPP. V predmetni zadevi namreč niso izpolnjeni pogoji iz 73. člena ZUS-1, da bi bila tožničina pritožba dovoljena. Zato gre za očitno nerazumno zadevo v smislu 3. odstavka 24. člena ZBPP.
ZDSS-1 člen 7, 7-3. ZPP člen 18, 19, 23. ZUS-1 člen 22.
priznanje pravice do denarnega nadomestila - dopustnost upravnega spora - stvarna pristojnost
V obravnavanem primeru je predmet spora priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo na podlagi Zakona o urejanju trga dela. Za presojo zakonitosti tega sklepa je pristojno Delovno in socialno sodišče.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računa, ki ga je izdala družba A. d.o.o., za katero prvostopenjski organ ugotavlja, da je „neplačujoči gospodarski subjekti“ oziroma tudi t. i. „missing trader“, glede spornega računa pa davčni organ ugotavlja, da navedena družba dobave, zaračunane po navedenem računu, ni opravila in da je bil navedeni račun izdan le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti.
Razlogi za navedeno odločitev niso zgolj v dejstvu, da je tožnik sodeloval z navedeno družbo, ampak v okoliščini, da ni izkazal, da je navedena družba zaračunano dobavo zanj tudi resnično opravila, saj tožnik ni preložil verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Listine, ki jih je tožnik predložil (račun, prodajno kupna pogodba) navedenega ne izkazujejo. Tožnik pa je tisti, ki mora izkazati, da je bila dobava njemu opravljena s strani tistega, ki mu je izdal račun, saj tožnik na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti.
ZDDV člen 4, 4/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 7.
DDV - obdavčljivi promet - nastanek obdavčljivega prometa - davčna osnova - pogodba o priznanju lastninske pravice
Do obdavčljive transakcije je prišlo dne 12. 7. 2004 s pogodbo o priznanju lastninske pravice, ki je bila sklenjena med tožečo stranko in obema fizičnima osebama – graditeljema objekta, na zemljišču v lasti tožeče stranke. Šlo je za promet blaga iz 4. točke 2. odstavka 4. člena ZDDV-UPB1, to je prenos stvarnih pravic in deležev na nepremičninah, ki dajejo imetniku lastninsko pravico, oziroma pravico posesti na nepremičnini ali delu nepremičnine.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe
V tem primeru, ko je tožena stranka tudi z upoštevanjem stališč dosedanje sodne prakse ugotovila, da tožnica nima izgleda za uspeh v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper slep o zavrženju tožbe, na pravilnost njene odločitve ne morejo vplivati niti okoliščine, navedene v 2. alinei 1. odstavka 24. člena ZBPP, na katere se sklicuje tožnica.
davčni inšpekcijski nadzor - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi - drugače rešeno predhodno vprašanje
Organ druge stopnje je, ko je odločal o pritožbi in pri tem ustrezno popravil pomanjkljivo obrazložitev prvostopenjske odločbe, ob upoštevanju vsebine odločbe, izdane v davčnem postopku, pravilno presodil, da se ta odločba ni v ničemer opirala na predhodno vprašanje, ki bi ga pristojni organ (kazensko sodišče) v bistvenih točkah drugače rešil, ter na tej podlagi utemeljeno zaključil, da obnovitveni razlog ni podan.
Kot novo dejstvo oziroma nov dokaz je v smislu določbe 1. točke 260. člena ZUP mogoče upoštevati samo tisto dejstvo oziroma dokaz, ki bi ga bilo mogoče uporabiti že v prejšnjem postopku in ki je torej obstajal(o) že v času upravnega odločanja na prvi stopnji, ne pa tudi tistega, ki je nastal(o) kasneje.
Uredba Sveta (ES) o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 člen 3, 3/1, 16, 16/1, 16/1-c, 20. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - Dublinska uredba - pristojna država za obravnavanje prošnje - začasna odredba
V zadevi ni sporno, da je tožnik že zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Slovaški ter da je prejela tožena stranka od pristojnega organa te države odgovor, da je le-ta v skladu s c točko 1. odstavka 16. člena Dublinske uredbe odgovorna članica za obravnavanje tožnikove prošnje.
Izpodbijani sklep je z dnem svoje izdaje postal izvršljiv. V kolikor bi bil izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, bi to pomenilo, da se tožnik lahko izroči Republiki Slovaški. V kolikor bi se to zgodilo, bi to imelo za tožnika tako pravno posledico, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, čeprav bi v tem upravnem sporu morebiti uspel. Iz navedenih razlogov je sodišče zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo.
prepoved delovanja društva - tožba državnega tožilca na prepoved delovanja društva - pridobitna dejavnost društva - neregistrirana pridobitna dejavnost kot izključna dejavnost društva
Tožena stranka ni zanikala trditev, da je v spornem obdobju opravljala komisijsko prodajo vozil kot izključno gospodarsko dejavnost, ki je nima registrirane v svojem temeljnem aktu. Prav tako tudi ni dokazala, da bi z navedeno pridobitno dejavnostjo ustvarjeni presežek prihodkov nad odhodki potrošila za opravljanje svoje neprofitne dejavnosti. Ker je tožena stranka v inšpiciranem obdobju opravljala pridobitno dejavnost kot izključno dejavnost, je sodišče na podlagi 1. odstavka 4. člena ZDru-1 delovanje toženi stranki prepovedalo.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prestana kazen - odnos do kaznivega dejanja
Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov nesporno izhaja, da ob izdaji izpodbijane odločbe tožeča stranka še ni prestala polovico kazni zapora in da nima kritičnega odnosa do kaznivega dejanja, zato je tožena stranka pravilno zavrnila njeno prošnjo za pogojni odpust.
ZDoh-2 člen 120, 120/1. ZDavP-1 člen 88, 88/2. ZUS-1 člen 5, 5/1. URS člen 14.
odmera dohodnine - institut povprečenja - dohodek na podlagi odločbe ZPIZ za več preteklih let - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - dopustnost upravnega spora - načelo enakosti
Institut povprečenja je treba razlagati v luči temeljnih načel in ciljev ZDoh-2, iz katerih izhaja, da se enakopravno obravnavajo zavezanci, ki so v enakem ekonomskem položaju, ki imajo enako visoke dohodke in so zato obremenjeni enakopravno. Ravno v izogib neenakopravnem obravnavanju zavezancev je zakonodajalec uzakonil institut povprečenja, zavezanci, ki prejmejo dohodke iz delovnega razmerja za pretekla leta na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS, pa niso mogli sami vplivati na to, kdaj jim bo ta izplačan.
ZSS člen 24, 24/3, 27, 27/4, 29, 29-3, 32, 32/2. ZUP člen 4, 214, 214/1, 254, 254/2.
hitrejše napredovanje in imenovanje na položaj okrožnega sodnika svetnika - nadpovprečna sposobnost razreševanja pravnih vprašanj - pritožbeni uspeh - pomoč strokovnega sodelavca - obrazložitev odločbe
Poleg pokazatelja, ki izhaja iz statistike sodnih odločitev v pritožbenih postopkih, je delež vloženih pritožb, ob upoštevanju vrste (strukture) zadev, šteti kot enega izmed pokazateljev dosežene stopnje pravilnosti in zakonitosti sodnikovega odločanja, pa tudi sposobnosti razreševanja pravnih vprašanj.
Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da je obseg sodelovanja strokovnega sodelavca pri sodniškem delu eden od pokazateljev sodnikove zavzetosti in odgovornosti pri delu, iz česar pa ne izhaja, da je nujno pokazatelj sodnikove sposobnosti razreševanja pravnih vprašanj in ne morebiti pokazatelj njegove delovne sposobnosti ali opravljenega dela pri odpravi in preprečitvi sodnih zaostankov.