priglasitev del - odločba o dovolitvi priglašenih del - pomožni objekt - vpliv objekta na sosednjo nepremičnino - pritegnitev izvedenca gradbene stroke
Ker nobena od strank z nasprotujočim si interesom ni predložila izvedenskega mnenja o vplivu obravnavanega zidu na tožnikovo nepremičnino, upravnemu organu pa stranki tudi nista predlagali, da v postopek pritegne izvedenca, bi bil upravni organ po mnenju sodišča dolžan po zakonu sam odrediti izvedbo dokaza z izvedencem gradbene stroke, ki bi na podlagi pravil znanosti argumentirano odgovoril na vprašanje, kakšen je vpliv zidu na osončenje tožnikove nepremičnine, ki se nahaja v njegovi neposredni bližini zidu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - rok za vložitev pritožbe
Namen zagotovitve brezplačne pravne pomoči po ZBPP je, da se omogoči posameznikom, ki nimajo sredstev, da lahko varujejo in uveljavljajo svoje pravice v sodnih postopkih. To pa predpostavlja, da gre za zavede, pri katerih je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin vsaj z določeno stopnjo verjetnosti mogoče pričakovati pozitivni izid za prosilca.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogoji za odmero komunalnega prispevka - program opremljanja
Komunalni prispevek se lahko odmerja tudi na podlagi (več) programov opremljanja, sprejetih za posamezne dele občine, to je za posamezna območja z obstoječo komunalno opremo, saj iz besedila 13. odstavka 79. člena ZPNačrt ne izhaja, da bi morala občina za vso obstoječo opremo na območju celotne občine sprejeti zgolj en (sam) program opremljanja s podlagami za odmero komunalnega prispevka.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - minimalna komunalna oskrba objekta - dostop do javne ceste
Dostop do javne ceste je zagotovljen s predvideno izgradnjo priključka na obstoječo javno cesto (dokazuje ga pogodba o opremljanju), zato stanje obstoječe javne ceste, na katero se bodo priključili načrtovani objekti, na izdajo gradbenega dovoljenja ne more imeti vpliva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - imetništvo vrednostnih papirjev
V zadevi ni pomembno, da tožnica ne ve, kolikšna je vrednost navedenega vrednostnega papirja, saj sankcija iz 20. člena ZBPP ni odvisna od višine premoženjske koristi. Prav tako je od vsakega povprečno skrbnega posameznika pričakovati, da pozna svoje premoženje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - družinski člani prosilca - pravnomočno odločena zadeva - spremenjeno dejansko stanje
Ker se tožena stranka do navedb prosilke o spremenjenem dejanskem stanju zadeve, ki bi lahko vplivale na odločitev, ni opredelila, čeprav bi se morala, je dejansko stanje v zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - dejansko izplačani stroški postopka
Glede vprašanja, koliko stroškov je bilo tožnici vrnjenih v postopku, v zvezi s katerim ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, v spisu ni podatkov. Prav tako iz izpodbijane odločbe ne izhaja, kako je pravdno sodišče odločilo v postopku, v katerem je tožnici prisodilo odškodnino. Zato je ostalo dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno, v posledici tega pa je bilo tudi materialno pravo nepravilno uporabljeno.
javna prireditev - dovoljenje za začasno obremenitev okolja s hrupom - stranka v postopku - upravni spor - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja
Po ustaljeni sodni praksi ima stranka pravni interes za sodno varstvo v upravnem sporu zaradi odprave izpodbijanega akta, ki se po vsebini nanaša na dovolitev izvedbe javne prireditve, samo dokler javna prireditev ni končana.
Tožena stranka ni ravnala po določilu drugega odstavka 251. člena ZUP, ker je s svojo odločbo sama odločila o stvari, ne da bi odločbo prve stopnje odpravila. Ker tožena stranka odločbe prve stopnje ni odpravila, to pomeni, da jo je pustila v veljavi, tako da sedaj obstajata dve odločbi z različno vsebino o (istem) zahtevku.
ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč člen 4, 6, 11, 12.
nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - merila za odmero nadomestila - neustavnost določb občinskega odloka o odmeri nadomestila - neenaka obravnava zavezancev za plačilo nadomestila
Tožeča stranka neutemeljeno zatrjuje neustreznost meril, ki se upoštevajo za določitev višine nadomestila in so določena v 6. členu občinskega odloka. Ta merila namreč sledijo določilu 61. člena ZSZ/84, pri čemer so v odloku ta merila le natančneje razdelana. Takšna ureditev je po presoji sodišča primerna in sledi citiranim zakonskim določbam, navedena ureditev pa ne pomeni neenakosti med zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ampak omogoča ustrezno vrednotenje zemljišč.
melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela - zavezanec za plačilo
Ker je bilo ugotovljeno, da tožnikova parcela leži v melioracijskem območju, da je v neposredni bližini dveh melioracijskih jarkov, s katerimi je bila v okviru izvedene hidromelioracije izboljšana odvodnja kmetijskih zemljišč v vplivnem območju, v katerega sodi tudi navedena parcela, v zadevi pa tudi ni pogojev za izločitev sporne parcele iz navedenega melioracijskega območja, je tožnik zavezan k plačilu nadomestila za kritje stroškov za izvedbo vzdrževalnih del na melioracijskem območju.
Presoja zakonitosti akta v upravnem sporu ni možna, če izpodbijani akt nima nobene navedbe o tem, na podlagi katerih zakonskih določb je organ odločal – tako glede pristojnosti za odločanje, procesnih določb, kot tudi glede materialnega prava.
V izpodbijanem izreku ni specificirano, katera konkretna vloga tožene stranke je bila zavrnjena; to je je sicer razvidno iz obrazložitve, vendar se po določbah ZUP o zahtevku odloča v izreku in izrek mora biti določen, kajti izrek se izvršuje.
Obvezni sestavni del razpisne dokumentacije mora biti tudi navedba potrebnih dokumentov, ki jih mora predlagatelj predložiti izvajalcu razpisa. Če razpis s tega vidika ni popoln, to ne more biti v škodo prijavitelju, poleg tega pa ima komisija že po samem ZPOP-1 dolžnost, da vlagatelja pozove na dopolnitev, če vloga ni bila popolna (1. odstavek 27. člena ZPOP-1). Iz obrazložitve odločbe namreč izhaja, da je bilo za komisijo odločilno, da bi prijavitelj izkazal sodelovanje s pogodbo, zato bi morala komisija tožnika pozvati, da predloži dokaz o pogodbenem sodelovanju, pa tega ni storila.
SZ-1 člen 87. Javni razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem poglavje 2, točka 2.2.
javni razpis - oddaja neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoji - zaposlitev prosilca
Neutemeljen je ugovor, da razpisni pogoj zaposlenosti izpolnjuje tožničin mož, saj javni razpis izrecno zahteva, da mora z zaposlitvijo povezan pogoj izpolnjevati prosilec osebno.
Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane člen 18.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - pregled predpakiranega svežega mesa in mesnih izdelkov - sledljivost živil
V zakonodaji EU, ki je zavezujoča tudi v RS, sledljivost pomeni možnost sledenja živilom, krmi, živalim, namenjenim izdelavi hrane ali snovem, ki bodo uporabljene za hrano v vseh stopnjah pridelave, predelave in distribucije. Sledljivost je način, kako se spopadati z mogočimi nevarnostmi, ki se lahko pojavijo v zvezi s hrano in evropskim državam zagotoviti, da lahko varno uživajo vsa živila. Poleg tega sledljivost omogoča, da se živila namensko umaknejo in da je javnost natančno obveščena tako, da se preprečijo motnje trgovanja. Če organi ali nosilci živilske dejavnosti ugotovijo nevarnost, morajo imeti možnost, da ugotovijo od kje živilo izvira, da živilo takoj izločijo in preprečijo, da bi onesnaženi izdelek dobil potrošnik.
ukrep inšpektorja za kmetijstvo - promet z živilom, ki vsebuje konopljo - označevanje kmetijskih pridelkov ali živil
Glede na podatke upravnih spisov med strankama ni sporno, da živilo Črni čaj vsebuje sirup iz vršičkov konoplje in izvleček iz konopljinih vršičkov, kar je tožnica potrdila tudi s svojimi navedbami v tožbi. Sodišče, glede na tožbene navedbe, da bi bilo živilo prepovedano le v primeru, če bi imelo psihotropne učinke po določbah ZPPPD pripominja, da se tožnik s svojimi argumenti spreneveda, saj ni dvoma, da je po določbah ZPPPD ter Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog prepovedan promet, s tem pa tudi prodaja živilskih izdelkov, ki vsebujejo konopljo. Da pa bi tožnik pridobil dovoljenje v smislu določb ZPPPD pa v zadevi ni izkazano, niti tožnik tega ne zatrjuje.
ZUP člen 82, 82/2, 229, 229/2. ZASP člen 189, 189/3.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - stranka v postopku - vročitev odločbe - zahteva za pregled dokumentov - pravna korist
Glede na enostopenjski postopek, ki velja za obravnavani primer (150. člen ZASP), je organ pravilno zaključil, da tožnikovi zahtevi za vročitev odločbe ni možno ugoditi že zato, ker pravna podlaga v zahtevi tožnika (229. člen ZUP) ureja le pravico do pritožbe zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, torej v primerih dvostopenjskega upravnega postopka. Namen citirane določbe je namreč ravno v tem, da se stranskemu udeležencu (torej osebi, ki bi ji morala biti vročena prvostopna odločba zaradi varovanja njenega pravnega interesa) omogoči vložitev pritožbe znotraj upravnega postopka.
Tožnik s sklicevanjem na začasno dovoljenje svoje pravne koristi oziroma pravnega interesa za pregled dokumentov ni izkazal. Z začasnim dovoljenjem je bilo tožniku sicer res začasno dovoljeno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del, vendar le do ustanovitve kolektivne organizacije imetnikov pravic na avdiovizualnih delih, kar je bilo izrecno določeno v drugem odstavku izreka tega začasnega dovoljenja.
Odbitek vstopnega DDV je pravica, ki gre davčnemu zavezancu, ob izpolnjevanju določenih pogojev. V obravnavanem primeru je odločilno to, da tožeča stranka ni izkazala, da bi dobave blaga dejansko opravili družbi, ki sta izstavili račune, od katerih je tožeča stranka uveljavljala odbitek DDV in na tej podlagi zahtevala vračilo presežka DDV. Tožeča stranka razen spornih računov ni predložila listin, ki bi potrjevale, da je bila dobava opravljena, zgolj račun in njegovo plačilo pa še ne izkazujeta resničnosti dobave.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč
V primeru odločanja o dodelitvi izjemne brezplačne pravne pomoči se zahteva, da je strošek v zvezi z zdravljenem potreben zaradi zdravstvenega stanja prosilca, v smislu neposrednosti, povezanosti z zdravljenjem oz. zdravstvenim stanjem. Za upoštevanje rednih življenjskih stroškov v 22. členu ZBPP ni podlage, čeprav gre za stroške, ki so bili posledica državne odločitve (npr. digitalni sprejemnik). Ne more se upoštevati, da tožeča stranka ne zmore stroškov za zdravilišče, ki bi ga zaradi svoje invalidnosti potrebovala. Relevantna v zadevi tudi ni višina stroškov postopka, za katerega tožeča stranka predlaga dodelitev BPP.
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Vransko člen 19, 24.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - uporaba materialnega predpisa
Določba 24. člena OPN je v nasprotju z veljavnim pravnim redom, ker dopušča možnost stranki, da sama izbere uporabo pravne podlage za odločitev upravnega organa. Upravni organ mora namreč sam po pravilih upravnega postopka odločiti, kateri materialni predpis in s tem tudi prostorski odlok bo, glede na njegovo časovno veljavnost v konkretnem primeru, uporabil.