Eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja je tudi zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta. Zahteva po zagotovljeni komunalni oskrbi načrtovanega objekta izhaja tudi iz drugega odstavka 72. člena ZPNačrt. Stališče upravnega organa druge stopnje, da na območju gradnje ni zgrajeno javno vodovodno omrežje, je zato treba razumeti, kot da na tem območju ni vodovodnega omrežja, ki bi bilo predano v upravljanje izvajalcu gospodarske javne službe in s tem namenjeno izvajanju tovrstne dejavnosti.
ZDavP-2 člen 157, 157/5. ZFPPIPP člen 242, 242/10.
davčna izvršba - obveznosti izbrisane družbe - izpodbijanje izvršilnega naslova
Odločba, ki se izvršuje, je bila izdana tožniku in se glasi nanj. Vprašanje zatrjevane zamude roka za uveljavljanje obveznosti izbrisane družbe od tožnika je tako stvar odmerne odločbe oziroma odmernega postopka, stvar izvršilnega postopka pa le posredno in posledično v primeru, da bi tožnik s pravnimi sredstvi zoper odmerno odločbo uspel. Z omenjenim ugovorom zato tožnik v izvršilnem postopku na podlagi 5. odstavka 157. člena ZDavP-2 ne more uspeti.
V obravnavanem primeru gre za postopek naknadnega preverjanja deklaracij po 78. členu CZS po uradni dolžnosti. Navedeno pomeni, da carinski organi po odobritvi prepustitve blaga, deklaracije lahko ponovno pregledajo, kar pomeni, da preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo v točnost navedb v deklaraciji. Ta preverjanja se lahko izvajajo pri deklarantu, vseh osebah, ki so s poslovnega vidika neposredno ali posredno udeležene v navedenih operacijah, in vseh drugih osebah, ki iz poslovnih razlogov razpolagajo s temi dokumenti in podatki.
Tožnik se je na poziv organa odzval in svojo vlogo dopolnil v določenem roku, zato sodišče ne more soglašati s pomanjkljivo obrazložitvijo v izpodbijani odločbi, v kateri razlog za zavrženje temelji (samo) na ugotovitvi, da tožnik prijave v predpisanem roku 15 dni ni dopolnil. Takšna presoja sodišča temelji tudi na ugotovitvi, da je poziv za dopolnitev vloge v 1. in 2. točki zelo nejasen in da tožnik ni razumel, zakaj kljub predložitvi odločbe o dodelitvi denarne socialne pomoči ni izkazal vseh v letu 2009 prejetih dohodkov in prejemkov. Zato bi organ moral tožnika ponovno pozvati k dopolnitvi vloge ali v posebnem ugotovitvenem postopku ugotoviti vse za odločitev pomembne okoliščine, tudi tiste, ki se nanašajo na predložitev listin iz 1. in 2. alinee prvega odstavka 19. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.
trošarina - trošarinski dolg - prisilna izterjava - izbris družbe iz sodnega registra - aktivni družbenik - odgovornost aktivnega družbenika
V primeru izbrisa družbe iz sodnega registra za izpolnitev neplačanih obveznosti izbrisane pravne osebe upnikom solidarno odgovarja njen aktivni družbenik. Iz sodnega registra je razvidno, da je imel družbenik v družbi poslovni delež v višini 30 % in s tem tudi glede na določila pogodbe o ustanovitvi družbe 30 % glasovalnih pravic. Glede na velikost poslovnega deleža družbenika je tožnik vsekakor imel možnosti vplivanja na poslovanje in upravljanje družbe.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - rok za vložitev predloga za obnovo - subjektivni rok
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi zamudo subjektivnega roka utemeljila z ugotovitvijo, da je ta rok pričel teči, ko se je tožnik seznanil z vložitvijo zahteve za denacionalizacijo z dne 24. 2. 1993. Glede na to, da so bile v zakonskem roku vložene tri zahteve za denacionalizacijo (in za vrnitev različnega premoženja), je izpodbijana odločitev preuranjena in ne temelji na pravilni uporabi 1. točke prvega odstavka 263. člena ZUP.
Ugotovitev, da določene radijske frekvence ne bodo dostopne vsem interesentom, je podlaga za obveznost tožene stranke, da izvede postopek javnega razpisa kot postopka, v katerem bi pod enakimi pogoji imeli možnost sodelovanja ponudniki ter bi bil zaključen z upravnim postopkom, v katerem bi imeli položaj stranke vsi ponudniki, ki so v roku, določenem v javnem razpisu, predložili pravilno označene ponudbe in v katerem bi bila izdana ena ali več odločb o dodelitvi radijskih frekvenc. Nasprotna ugotovitev, da bodo dostopne vsem interesentom, je podlaga za zakonito izključitev postopka z javnim razpisom ter vodenje postopka z eno stranko.
Tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za sodelovanje v postopku dodelitve frekvenc v radiofrekvenčnem pasu od 1950 MHz do 1955 MHz in od 2140 MHz do 2145 MHz, ki so bile z ODRF št. 657509 dodeljene družbi C. Bistveno je, da je že imetnica frekvenc za UMTS v pasu 2100 MHz in do dodatne dodelitve enakovrstnih frekvenc ni upravičena. Ob neizkazanem pravnem interesu za vložitev predloga za obnovo postopka je tožena stranka predlog za obnovo postopka pravilno zavrgla.
Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja člen 1, 3.
javni razpis - štipendija za študij v tujini - pridobitev štipendije - točkovanje vloge - področje izobraževanja - razvrstitev študijskega programa
Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja KLASIUS predstavlja obvezen nacionalni standard, ki se uporablja za razvrščanje aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja v uradnih in drugih administrativnih zbirkah podatkov ter v statističnih raziskovanjih in v statističnih registrih. Pri razvrščanju je osrednje načelo čim večje podobnosti vsebin aktivnosti in izidov, ki se mu pridružuje načelo največje skladnosti oziroma dominantnosti, kar pomeni, da se razvrstitev na določeno raven opravi glede na to, s katerimi splošnimi merili ravni se značilnosti posameznih aktivnosti najbolj ujemajo. Pri umestitvi aktivnosti v določeno področje je tako odločilen predmet, ki je prevladujoč – dominanten. Ta dominantnost običajno sovpada z največjo količino časa in pozornosti, namenjenega temu predmetu. Razvrstitev tožničinega področja študija sledi navedenim načelom. Tudi po presoji sodišča je namreč pri njenem študiju (Master of Information Management) poudarek na študiju managementa (poslovodenja) ter upravljanja in ne na študiju računalništva, kar izhaja tako iz predmetnika kot tudi iz splošnih informacij o študijskem programu.
ZVKD-1 člen 2, 3, 26. Pravilnik o pridobivanju nazivov na področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva člen 8, 8/1, 8/1-3, 9, 11.
muzejski svetnik - pogoji za pridobitev naziva muzejski svetnik - delovne izkušnje - varstvo kulturne dediščine
Za pridobitev naziva muzejski svetnik se zahteva najmanj 20 let delovnih izkušenj na področju varstva kulturne dediščine ali sorodnem strokovnem področju. Znanstveno in raziskovalno delo SAZU sicer res ni namenjeno izključno varstvu kulturne dediščine. Izključno tega namena tudi nima ustanovitev inštitutov v njeni sestavi, vključno z biološkim, v katerem je bila zaposlena tožnica. Ni pa, glede na skupni dolgoročni program SAZU in ZRC SAZU - Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, izključeno, da je bilo tožničino znanstveno in raziskovalno delo namenjeno pretežno, če že ne v celoti varstvu dediščine. O tem izpodbijana odločba nima razlogov, oziroma še več, to vprašanje pušča odprto, saj iz njene obrazložitve in iz zapisnika 2. seje Komisije za podeljevanje naziva svetnik, ki je podlaga za izpodbijano odločitev, izhaja, da se Komisija glede obdobja sorodnosti dela ni mogla opredeliti. Zato je izpodbijana odločitev bistveno pomanjkljiva.
ničnost odločbe - ničnostni razlogi - sodna oziroma upravna pristojnost - prisiljenje ali drugo nedovoljeno ravnanje zoper organ
Odlok, na katerega se izpodbijana odločba sklicuje, je lahko bil pravna podlaga za odločitev o razlastitvi nepremičnin tožničinega pravnega prednika. Da bi razlastitev ne bila upravna stvar, kar je vsebinski zakonski dejanski stan iz 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, da v zadevi sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku, pa tožeča stranka niti ne trdi. Pravilen je zato zaključek upravnega organa, da ničnosti razlog po 1. točki prvega odstavka 279. člena ZUP ni podan.
Upravni organ je tudi pravilno pojasnil, da je ničnostni razlog po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP podan, če je izkazano nedovoljeno dejanje, usmerjeno na organ, ki je odločil, in če je izkazana vzročna zveza, to je, da je organ prav zaradi nedovoljenega ravnanja izdal odločbo. Akt prisiljenja ali drugega nedovoljenega ravnanja zoper organ, ki je odločal, mora biti izkazan glede dejstev, ki kažejo kdo, kdaj in s kakšnimi konkretnimi dejanji je vršil pritisk, ter na koga, prav tako pa mora biti izkazana vzročna zveza in sicer z dokazi za dejstva, iz katerih je mogoče neposredno zaključiti, da so prav ta dejstva povzročila, da je organ izdal odločbo, ki je sicer ne bi izdal s tako vsebino. Za takšen dejanski stan pa v konkretnem primeru ni šlo. Sam predpis, s katerim se ureja razlastitev je sicer prisilne narave in pomeni poseg v lastninsko pravico, vendar izvajanje takega predpisa samo zase še ne pomeni prisiljenja ali drugega nedovoljenega dejanja.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7, 2/1-10, 2/1-12, 152, 158.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradbeno dovoljenje - gradnja male fotonapetostne elektrarne - načelo zaslišanja stranke
Upoštevaje podatek, da je bilo na streho proizvodne hale vgrajeno 1176 kosov fotonapetostnih modulov, težkih po 19 kg/kos, ter ugotovitev, da je na streho obstoječega objekta postavljena kovinska statična konstrukcija, sodišče ne dvomi v zaključek prvostopenjskega upravnega organa, da je bilo s tako gradnjo poseženo v konstrukcijo in zmogljivost objekta in njegov zunanji videz. Torej v obravnavanem primeru gre za gradnjo v smislu določbe 7. točke 2. člena ZGO-1.
ZBPP člen 11, 11/3, 12, 13, 14. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku dodelitve denarne socialne pomoči člen 5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - ugotavljanje finančnega pogoja - denarna socialna pomoč
Tožnica nima prav, da organ zaradi njenega izkazanega upravičenja do denarne socialne pomoči ne bi smel ugotavljati njenega finančnega položaja glede na drugi odstavek 12. člena ZBPP, saj se pri odločanju o brezplačni pravni pomoči upošteva socialni položaj prosilca, kar pomeni upoštevanje tudi premoženjskega stanja prosilca in njegovih družinskih članov. Drugi odstavek 12. člena ZBPP tako ne more imeti absolutnega učinka. Dolžnost preverjanja premoženjskega stanja pa izhaja tudi iz 20. člena ZBPP.
ZKme-1 člen 58, 172, 174, 175. Pravilnik o medu člen 2, 6, 7.
inšpekcijski postopek - kakovost živil - ukrep inšpektorja za kakovost živil - prepoved prometa - med - potvorjen med - metode za preverjanje skladnosti medu s predpisi
Kmetijski pridelki in živila so lahko v prometu, če so skladni s predpisanimi zahtevami in označeni na predpisan način. Inšpektor za kakovost živil ima pooblastilo in pristojnost nadzirati izpolnjevanje pogojev za označevanje in skladnosti označb kmetijskih pridelkov oziroma živil s predpisanimi zahtevami ter lahko prepove promet ali odredi neškodljivo uničenje kmetijskih pridelkov oziroma živil, če njihova kakovost ne ustreza predpisani.
Med, ki se daje v promet kot med, ne sme vsebovati nobenih dodatnih sestavin, vključno z aditivi za živila, niti nobenih drugih dodatkov. Metode za preverjanje skladnosti medu s predpisanimi zahtevami s Pravilnikom o medu niso določene, temveč se do sprejetja metod s strani Komisije uporabljajo metode, ki so mednarodno validirane.
upravna izvršba - odložitev izvršbe - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Vsebinsko odločitev o tožnikovi pravici, obveznosti in posledično pravni koristi vsebuje izvršilni naslov, s katerim je bila tožniku naložena obveznost odstranitve stanovanjske hiše v gradnji. Z izpodbijanim sklepom se navedena obveznost, za katero tožnik ne zatrjuje, da je izvršena, le prisilno izvršuje. Ker po navedenem izpodbijani sklep ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
V skladu s 3. odstavkom 12. člena ZDPPO-2 se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida, in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi SRS. ZGD-1 določa, da morajo družbe voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu z ZGD in SRS ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Uporaba računovodskih standardov je torej predpisana.
Potrebni in s tem davčno priznani so le tisti medicinski stroški, ki jih kot zakonsko dolžnost za delodajalca predpisuje ZVZD. V njem pa ni zaslediti, da bi bile s tem zajete tudi masažne storitve za predsednike uprav.
Pravilna je tudi odločitev glede pogostitev poslovnih partnerjev, ki jih davčni organ pri presežkih zneska nad 42 EUR utemeljeno opredeli kot obdavčljiv dohodek, prejet v naravi, ki ima lahko zgolj značaj darila.
V obravnavanem primeru obstaja spor glede civilne pravice v smislu 1. člena ZPP, saj ima izid glasovanja občnega zbora vpliv na vsebino tožnikovih pravic, ki jih ima pri toženi stranki in ker gre za pravdni stranki, ki sta med seboj v prirejenem razmerju, je odločneje v navedenem civilnem sporu stvarno pristojno pravdno sodišče.
dohodnina - boniteta - uporaba vozila v privatne namene
Po določbi 2. odstavka 43. člena ZDoh-2 gre za boniteto že, če je osebno motorno vozilo za privatne namene delojemalcu zagotovljeno. Dejanska uporaba vozila v privatne namene po izrecni določbi zakona ne vpliva na opredelitev ugodnosti kot bonitete. Da je tožeča stranka kot delodajalec delojemalcu zagotovila vozilo za privatne namene, pa je v obravnavanem primeru izkazano z dejansko uporabo vozila v zasebne namene in s položajem delojemalca, ki je direktor in družbenik tožeče stranke.
trošarina - imetnik dovoljenja za oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov - prekoračitev dovoljene količine trošarinskega izdelka - nabava letalskega bencina in kerozina
Tožnik je imetnik dovoljenja oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, ki mu omogoča v režimu odloga plačila trošarine nabavo trošarinskih izdelkov in sicer letalskega bencina in kerozina. Ta dva trošarinska izdelka se morata uporabljati za dejavnosti, ki so predmet dovoljenja.
Tožnika dovoljenje veže in iz 8. točke dovoljenja je popolnoma jasno, da tožnik z nabavo sicer lahko prekorači dovoljeno količino trošarinskega izdelka iz dovoljenja, vendar pa bi moral za prekoračeno količino vložiti naknadni zahtevek. Presežena količina ni imela pokritja, ki ga nalaga na podlagi ZTro izdano dovoljenje, zato je šlo za nezakonito pridobljene trošarinske izdelke, za katere je potrebno plačati trošarino.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - narodni park - izvzetje iz pravnega prometa
ZTNP je za opredelitev neke nepremičnine na območju TNP kot naravne znamenitosti – in s tem njenega upravljanja pod posebnim režimom – določil izdajo posamičnega akta, ki pa za obravnavane nepremičnine ni bil izdan. Tožnik zato tudi nima prav, da so po ZON-UPB2 in ZVKD obravnavane nepremičnine obdržale pravni režim naravne vrednote in kulturnega spomenika in so zato izvzete iz pravnega prometa.
odvzem otroka staršem - oddaja otroka v zavod - razlogi za izrek ukrepa - namen ukrepa - otrokova korist - načelo zaslišanja stranke
Center za socialno delo sme otroka odvzeti staršem in ga dati v vzgojo in varstvo drugi osebi ali zavodu, če so starši zanemarili otrokovo varstvo in vzgojo ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist. Razlogi za odvzem otroka so lahko na strani staršev, lahko pa gre za objektivne razloge. Namen tega ukrepa je varovanje otrokovih koristi, zato ni potrebno, da gre pri razlogih, ki so na strani staršev, za njihovo krivdno ravnanje.
Tožnik je imel možnost, da sodeluje v postopku in je to možnost tudi izkoristil. Enako kot otrokova mati je bil seznanjen tudi z vsemi mnenji in poročili, ki so bila pridobljena v postopku in ki so bila prebrana na naroku, kot to jasno sledi iz zapisnika o opravljeni ustni obravnavi.