upravna izvršba - odložitev izvršbe - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Vsebinsko odločitev o tožnikovi pravici, obveznosti in posledično pravni koristi vsebuje izvršilni naslov, s katerim je bila tožniku naložena obveznost odstranitve stanovanjske hiše v gradnji. Z izpodbijanim sklepom se navedena obveznost, za katero tožnik ne zatrjuje, da je izvršena, le prisilno izvršuje. Ker po navedenem izpodbijani sklep ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
trošarina - imetnik dovoljenja za oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov - prekoračitev dovoljene količine trošarinskega izdelka - nabava letalskega bencina in kerozina
Tožnik je imetnik dovoljenja oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, ki mu omogoča v režimu odloga plačila trošarine nabavo trošarinskih izdelkov in sicer letalskega bencina in kerozina. Ta dva trošarinska izdelka se morata uporabljati za dejavnosti, ki so predmet dovoljenja.
Tožnika dovoljenje veže in iz 8. točke dovoljenja je popolnoma jasno, da tožnik z nabavo sicer lahko prekorači dovoljeno količino trošarinskega izdelka iz dovoljenja, vendar pa bi moral za prekoračeno količino vložiti naknadni zahtevek. Presežena količina ni imela pokritja, ki ga nalaga na podlagi ZTro izdano dovoljenje, zato je šlo za nezakonito pridobljene trošarinske izdelke, za katere je potrebno plačati trošarino.
V obravnavanem primeru gre za postopek naknadnega preverjanja deklaracij po 78. členu CZS po uradni dolžnosti. Navedeno pomeni, da carinski organi po odobritvi prepustitve blaga, deklaracije lahko ponovno pregledajo, kar pomeni, da preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo v točnost navedb v deklaraciji. Ta preverjanja se lahko izvajajo pri deklarantu, vseh osebah, ki so s poslovnega vidika neposredno ali posredno udeležene v navedenih operacijah, in vseh drugih osebah, ki iz poslovnih razlogov razpolagajo s temi dokumenti in podatki.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč
V primeru odločanja o dodelitvi izjemne brezplačne pravne pomoči se zahteva, da je strošek v zvezi z zdravljenem potreben zaradi zdravstvenega stanja prosilca, v smislu neposrednosti, povezanosti z zdravljenjem oz. zdravstvenim stanjem. Za upoštevanje rednih življenjskih stroškov v 22. členu ZBPP ni podlage, čeprav gre za stroške, ki so bili posledica državne odločitve (npr. digitalni sprejemnik). Ne more se upoštevati, da tožeča stranka ne zmore stroškov za zdravilišče, ki bi ga zaradi svoje invalidnosti potrebovala. Relevantna v zadevi tudi ni višina stroškov postopka, za katerega tožeča stranka predlaga dodelitev BPP.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odškodnina za vlaganja v družbo - drugi dohodki - poslovni delež
Ko gre za družbo z omejeno odgovornostjo, je „delež v gospodarski družbi“ iz 86. člena ZDoh-1, ki opredeljuje kapital po določbah tega zakona o dobičku iz kapitala, poslovni delež. Skladno z določbami ZGD lahko družbenik pridobi poslovni delež ob ustanovitvi družbe, ob povečanju osnovnega kapitala, lahko pa tudi od drugega družbenika s pogodbo o odsvojitvi in pridobitvi poslovnega deleža. O neformaliziranem poslovnem deležu v družbi z omejeno odgovornostjo ni mogoče govoriti, saj mora ta izhajati iz družbene pogodbe oziroma, v primeru poznejše pridobitve, iz sklenjene pogodbe o prenosu poslovnega deleža.
ZBPP člen 11, 11/3, 12, 13, 14. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku dodelitve denarne socialne pomoči člen 5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - ugotavljanje finančnega pogoja - denarna socialna pomoč
Tožnica nima prav, da organ zaradi njenega izkazanega upravičenja do denarne socialne pomoči ne bi smel ugotavljati njenega finančnega položaja glede na drugi odstavek 12. člena ZBPP, saj se pri odločanju o brezplačni pravni pomoči upošteva socialni položaj prosilca, kar pomeni upoštevanje tudi premoženjskega stanja prosilca in njegovih družinskih članov. Drugi odstavek 12. člena ZBPP tako ne more imeti absolutnega učinka. Dolžnost preverjanja premoženjskega stanja pa izhaja tudi iz 20. člena ZBPP.
V skladu s 3. odstavkom 12. člena ZDPPO-2 se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida, in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi SRS. ZGD-1 določa, da morajo družbe voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu z ZGD in SRS ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Uporaba računovodskih standardov je torej predpisana.
Potrebni in s tem davčno priznani so le tisti medicinski stroški, ki jih kot zakonsko dolžnost za delodajalca predpisuje ZVZD. V njem pa ni zaslediti, da bi bile s tem zajete tudi masažne storitve za predsednike uprav.
Pravilna je tudi odločitev glede pogostitev poslovnih partnerjev, ki jih davčni organ pri presežkih zneska nad 42 EUR utemeljeno opredeli kot obdavčljiv dohodek, prejet v naravi, ki ima lahko zgolj značaj darila.
Vodenje postopka z eno stranko brez predhodnega javnega razpisa ZEKom določa, torej je dopusten. Njegova izvedba pa je pogojena z ugotovitvijo tožene stranke, ki jo naredi na podlagi odziva zainteresirane javnosti, na podlagi javnega poziva, zato je bilo treba presoditi predlog za obnovo postopka na način, kot bi tožena stranka presodila odziv tožeče stranke na javni poziv in na tej podlagi ugotoviti, ali ima tožeča stranka pravni interes za sodelovanje v postopku, ki je bil voden.
Tožena stranka je pravilno vodila postopek dodelitve spornih radijskih frekvenc z eno stranko, v katerem tožeča stranka ni imela položaja aktivne stranke, niti ne bi bila upravičena do statusa stranskega udeleženca. Upravičeni predlagatelj obnove po določbi 261. člena ZUP pa je lahko le subjekt, ki bi v upravnem postopku bil upravičen sodelovati.
odvzem otroka staršem - oddaja otroka v zavod - razlogi za izrek ukrepa - namen ukrepa - otrokova korist - načelo zaslišanja stranke
Center za socialno delo sme otroka odvzeti staršem in ga dati v vzgojo in varstvo drugi osebi ali zavodu, če so starši zanemarili otrokovo varstvo in vzgojo ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist. Razlogi za odvzem otroka so lahko na strani staršev, lahko pa gre za objektivne razloge. Namen tega ukrepa je varovanje otrokovih koristi, zato ni potrebno, da gre pri razlogih, ki so na strani staršev, za njihovo krivdno ravnanje.
Tožnik je imel možnost, da sodeluje v postopku in je to možnost tudi izkoristil. Enako kot otrokova mati je bil seznanjen tudi z vsemi mnenji in poročili, ki so bila pridobljena v postopku in ki so bila prebrana na naroku, kot to jasno sledi iz zapisnika o opravljeni ustni obravnavi.
ukrep inšpektorja za kmetijstvo - promet z živilom, ki vsebuje konopljo - označevanje kmetijskih pridelkov ali živil
Glede na podatke upravnih spisov med strankama ni sporno, da živilo Črni čaj vsebuje sirup iz vršičkov konoplje in izvleček iz konopljinih vršičkov, kar je tožnica potrdila tudi s svojimi navedbami v tožbi. Sodišče, glede na tožbene navedbe, da bi bilo živilo prepovedano le v primeru, če bi imelo psihotropne učinke po določbah ZPPPD pripominja, da se tožnik s svojimi argumenti spreneveda, saj ni dvoma, da je po določbah ZPPPD ter Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog prepovedan promet, s tem pa tudi prodaja živilskih izdelkov, ki vsebujejo konopljo. Da pa bi tožnik pridobil dovoljenje v smislu določb ZPPPD pa v zadevi ni izkazano, niti tožnik tega ne zatrjuje.
Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja člen 1, 3.
javni razpis - štipendija za študij v tujini - pridobitev štipendije - točkovanje vloge - področje izobraževanja - razvrstitev študijskega programa
Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja KLASIUS predstavlja obvezen nacionalni standard, ki se uporablja za razvrščanje aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja v uradnih in drugih administrativnih zbirkah podatkov ter v statističnih raziskovanjih in v statističnih registrih. Pri razvrščanju je osrednje načelo čim večje podobnosti vsebin aktivnosti in izidov, ki se mu pridružuje načelo največje skladnosti oziroma dominantnosti, kar pomeni, da se razvrstitev na določeno raven opravi glede na to, s katerimi splošnimi merili ravni se značilnosti posameznih aktivnosti najbolj ujemajo. Pri umestitvi aktivnosti v določeno področje je tako odločilen predmet, ki je prevladujoč – dominanten. Ta dominantnost običajno sovpada z največjo količino časa in pozornosti, namenjenega temu predmetu. Razvrstitev tožničinega področja študija sledi navedenim načelom. Tudi po presoji sodišča je namreč pri njenem študiju (Master of Information Management) poudarek na študiju managementa (poslovodenja) ter upravljanja in ne na študiju računalništva, kar izhaja tako iz predmetnika kot tudi iz splošnih informacij o študijskem programu.
ZVKD-1 člen 2, 3, 26. Pravilnik o pridobivanju nazivov na področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva člen 8, 8/1, 8/1-3, 9, 11.
muzejski svetnik - pogoji za pridobitev naziva muzejski svetnik - delovne izkušnje - varstvo kulturne dediščine
Za pridobitev naziva muzejski svetnik se zahteva najmanj 20 let delovnih izkušenj na področju varstva kulturne dediščine ali sorodnem strokovnem področju. Znanstveno in raziskovalno delo SAZU sicer res ni namenjeno izključno varstvu kulturne dediščine. Izključno tega namena tudi nima ustanovitev inštitutov v njeni sestavi, vključno z biološkim, v katerem je bila zaposlena tožnica. Ni pa, glede na skupni dolgoročni program SAZU in ZRC SAZU - Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, izključeno, da je bilo tožničino znanstveno in raziskovalno delo namenjeno pretežno, če že ne v celoti varstvu dediščine. O tem izpodbijana odločba nima razlogov, oziroma še več, to vprašanje pušča odprto, saj iz njene obrazložitve in iz zapisnika 2. seje Komisije za podeljevanje naziva svetnik, ki je podlaga za izpodbijano odločitev, izhaja, da se Komisija glede obdobja sorodnosti dela ni mogla opredeliti. Zato je izpodbijana odločitev bistveno pomanjkljiva.
Ugotovitev, da določene radijske frekvence ne bodo dostopne vsem interesentom, je podlaga za obveznost tožene stranke, da izvede postopek javnega razpisa kot postopka, v katerem bi pod enakimi pogoji imeli možnost sodelovanja ponudniki ter bi bil zaključen z upravnim postopkom, v katerem bi imeli položaj stranke vsi ponudniki, ki so v roku, določenem v javnem razpisu, predložili pravilno označene ponudbe in v katerem bi bila izdana ena ali več odločb o dodelitvi radijskih frekvenc. Nasprotna ugotovitev, da bodo dostopne vsem interesentom, je podlaga za zakonito izključitev postopka z javnim razpisom ter vodenje postopka z eno stranko.
Tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za sodelovanje v postopku dodelitve frekvenc v radiofrekvenčnem pasu od 1950 MHz do 1955 MHz in od 2140 MHz do 2145 MHz, ki so bile z ODRF št. 657509 dodeljene družbi C. Bistveno je, da je že imetnica frekvenc za UMTS v pasu 2100 MHz in do dodatne dodelitve enakovrstnih frekvenc ni upravičena. Ob neizkazanem pravnem interesu za vložitev predloga za obnovo postopka je tožena stranka predlog za obnovo postopka pravilno zavrgla.
V obravnavanem primeru obstaja spor glede civilne pravice v smislu 1. člena ZPP, saj ima izid glasovanja občnega zbora vpliv na vsebino tožnikovih pravic, ki jih ima pri toženi stranki in ker gre za pravdni stranki, ki sta med seboj v prirejenem razmerju, je odločneje v navedenem civilnem sporu stvarno pristojno pravdno sodišče.
trošarina - trošarinski dolg - prisilna izterjava - izbris družbe iz sodnega registra - aktivni družbenik - odgovornost aktivnega družbenika
V primeru izbrisa družbe iz sodnega registra za izpolnitev neplačanih obveznosti izbrisane pravne osebe upnikom solidarno odgovarja njen aktivni družbenik. Iz sodnega registra je razvidno, da je imel družbenik v družbi poslovni delež v višini 30 % in s tem tudi glede na določila pogodbe o ustanovitvi družbe 30 % glasovalnih pravic. Glede na velikost poslovnega deleža družbenika je tožnik vsekakor imel možnosti vplivanja na poslovanje in upravljanje družbe.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-7, 66/2. ZPNačrt člen 71, 72, 72/1, 72/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gospodarsko-stanovanjski objekt - minimalna komunalna oskrba objekta - vodovodno omrežje
Eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja je zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta. Zahteva po zagotovljeni komunalni oskrbi načrtovanega objekta izhaja tudi iz drugega odstavka 72. člena ZPNačrt. Glede na navedene določbe je treba ugotovitev upravnega organa druge stopnje, da na območju gradnje ni zgrajeno javno vodovodno omrežje, razumeti, kot da na tem območju ni vodovodnega omrežja, ki bi bilo predano v upravljanje izvajalcu gospodarske javne službe in s tem namenjeno izvajanju tovrstne dejavnosti.
Ob zahtevi ZBPP, da morata biti za dodelitev BPP kumulativno izpolnjena tako subjektivni kot objektivni kriterij, na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati tožničino pojasnjevanje objektivnih okoliščin, zaradi katerih je primorana vložiti tožbo. Ob ugotovitvi, da ni izpolnjen subjektivni (finančni) pogoj, tudi morebitna (v tej zadevi nepresojana) ugotovitev, da je izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP, do drugačne odločitve ne more privesti.
dohodnina - boniteta - uporaba vozila v privatne namene
Po določbi 2. odstavka 43. člena ZDoh-2 gre za boniteto že, če je osebno motorno vozilo za privatne namene delojemalcu zagotovljeno. Dejanska uporaba vozila v privatne namene po izrecni določbi zakona ne vpliva na opredelitev ugodnosti kot bonitete. Da je tožeča stranka kot delodajalec delojemalcu zagotovila vozilo za privatne namene, pa je v obravnavanem primeru izkazano z dejansko uporabo vozila v zasebne namene in s položajem delojemalca, ki je direktor in družbenik tožeče stranke.
Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane člen 18.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - pregled predpakiranega svežega mesa in mesnih izdelkov - sledljivost živil
V zakonodaji EU, ki je zavezujoča tudi v RS, sledljivost pomeni možnost sledenja živilom, krmi, živalim, namenjenim izdelavi hrane ali snovem, ki bodo uporabljene za hrano v vseh stopnjah pridelave, predelave in distribucije. Sledljivost je način, kako se spopadati z mogočimi nevarnostmi, ki se lahko pojavijo v zvezi s hrano in evropskim državam zagotoviti, da lahko varno uživajo vsa živila. Poleg tega sledljivost omogoča, da se živila namensko umaknejo in da je javnost natančno obveščena tako, da se preprečijo motnje trgovanja. Če organi ali nosilci živilske dejavnosti ugotovijo nevarnost, morajo imeti možnost, da ugotovijo od kje živilo izvira, da živilo takoj izločijo in preprečijo, da bi onesnaženi izdelek dobil potrošnik.
Na podlagi 196. člena ZZZDR tožnik ni upravičen do povrnitve zahtevanih stroškov in bi povračilo teh stroškov, ki predstavljajo stroške varovanke, lahko kvečjemu uveljavljal v drugih postopkih.