ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-7, 66/2. ZPNačrt člen 71, 72, 72/1, 72/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gospodarsko-stanovanjski objekt - minimalna komunalna oskrba objekta - vodovodno omrežje
Eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja je zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta. Zahteva po zagotovljeni komunalni oskrbi načrtovanega objekta izhaja tudi iz drugega odstavka 72. člena ZPNačrt. Glede na navedene določbe je treba ugotovitev upravnega organa druge stopnje, da na območju gradnje ni zgrajeno javno vodovodno omrežje, razumeti, kot da na tem območju ni vodovodnega omrežja, ki bi bilo predano v upravljanje izvajalcu gospodarske javne službe in s tem namenjeno izvajanju tovrstne dejavnosti.
Ob zahtevi ZBPP, da morata biti za dodelitev BPP kumulativno izpolnjena tako subjektivni kot objektivni kriterij, na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati tožničino pojasnjevanje objektivnih okoliščin, zaradi katerih je primorana vložiti tožbo. Ob ugotovitvi, da ni izpolnjen subjektivni (finančni) pogoj, tudi morebitna (v tej zadevi nepresojana) ugotovitev, da je izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP, do drugačne odločitve ne more privesti.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odškodnina za vlaganja v družbo - drugi dohodki - poslovni delež
Ko gre za družbo z omejeno odgovornostjo, je „delež v gospodarski družbi“ iz 86. člena ZDoh-1, ki opredeljuje kapital po določbah tega zakona o dobičku iz kapitala, poslovni delež. Skladno z določbami ZGD lahko družbenik pridobi poslovni delež ob ustanovitvi družbe, ob povečanju osnovnega kapitala, lahko pa tudi od drugega družbenika s pogodbo o odsvojitvi in pridobitvi poslovnega deleža. O neformaliziranem poslovnem deležu v družbi z omejeno odgovornostjo ni mogoče govoriti, saj mora ta izhajati iz družbene pogodbe oziroma, v primeru poznejše pridobitve, iz sklenjene pogodbe o prenosu poslovnega deleža.
Na podlagi 196. člena ZZZDR tožnik ni upravičen do povrnitve zahtevanih stroškov in bi povračilo teh stroškov, ki predstavljajo stroške varovanke, lahko kvečjemu uveljavljal v drugih postopkih.
ZBPP člen 11, 11/3, 12, 12/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/3. ZUS-1 člen 73, 73/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - upravni spor - vložitev pritožbe zoper sodbo
Zoper v izpodbijani odločbi navedene sodbe, ki so pravnomočne, pritožba ni dovoljena, kot izhaja tudi iz pravnega pouka, zato se takšne pritožbe kot nedovoljene zavržejo. Zgolj okoliščina, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči, ga ne opravičuje do dodelitve BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - subsidiarni tožilec
Tožilec je proučil kazenske spise in zapuščinski spis in v nobenem ni zasledil okoliščin, ki bi lahko kazale na storitev kaznivih dejanj, katera je tožnik osebama očital, za svoje trditve o storjenih kaznivih dejanjih pa tudi ni navedel nobenih dokazov. Ob takšnem dejanskem stanju ni verjetnosti, da bi tožnik kot subsidiarni tožilec uspešno začel kazenski postopek. Očitno nerazumna pa je kazenska zadeva tudi, če je tožnik zamudil rok za kazenski pregon in tudi zato dodelitev brezplačne pravne pomoči ne bi bila opravičljiva.
Vodenje postopka z eno stranko brez predhodnega javnega razpisa ZEKom določa, torej je dopusten. Njegova izvedba pa je pogojena z ugotovitvijo tožene stranke, ki jo naredi na podlagi odziva zainteresirane javnosti, na podlagi javnega poziva, zato je bilo treba presoditi predlog za obnovo postopka na način, kot bi tožena stranka presodila odziv tožeče stranke na javni poziv in na tej podlagi ugotoviti, ali ima tožeča stranka pravni interes za sodelovanje v postopku, ki je bil voden.
Tožena stranka je pravilno vodila postopek dodelitve spornih radijskih frekvenc z eno stranko, v katerem tožeča stranka ni imela položaja aktivne stranke, niti ne bi bila upravičena do statusa stranskega udeleženca. Upravičeni predlagatelj obnove po določbi 261. člena ZUP pa je lahko le subjekt, ki bi v upravnem postopku bil upravičen sodelovati.
molk organa - tožba zaradi molka organa - upravni spor - procesne predpostavke za vložitev tožbe - zahteva za izdajo odločbe
Iz listin, ki jih je sodišču poslala tožeča stranka, kot tudi iz odgovora tožene stranke na tožbo ni razvidno, da bi tožeča stranka na drugostopenjski organ vložila poziv za izdajo odločbe o pritožbi zoper izpodbijani sklep v nadaljnjih sedmih dneh. Ker torej tožeča stranka ni izkazala procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa iz 2. odstavka 28. člena ZUS-1, je sodišče tožbo zavrglo.
upravni spor - nepopolna tožba - tožbeni razlogi - tožbeni predlog - poziv k dopolnitvi - zavrženje tožbe
Sodišče je pri presoji zakonitosti upravnega akta vezano na meje tožbenega predloga, kar pomeni, da brez njega zadeve ni mogoče obravnavati oz. o njej odločiti. Poleg tega je sodišče pri odločanju vezano na trditveno podlago v tožbi, saj razišče oz. preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6.
prosti preudarek - mednarodna zaščita - sum zavajanja in zlorabe postopka - ugotavljanje istovetnosti - obrazložitev prostega preudarka - omejitev gibanja prosilcu za azil
Tožena stranka je v zadostni meri obrazložila razloge, na podlagi katerih je tožniku omejila gibanje. Omejitev gibanja je odredila zato, ker je tožnik prikril svojo istovetnost, ter da bi mu preprečila samovoljen odhod iz države (begosumnost tožnika), s tem pa bi tudi onemogočil izvedbo postopka mednarodne zaščite.
Tožnik je z izročitvijo osebne izkaznice organizatorju poti sam povzročil stanje, da svoje istovetnosti v postopku ne more verodostojno izkazati.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - dejavnost bencinskih servisov - izvajanje trgovine z motornimi gorivi - razlikovanje med zavezanci - sorazmernost obremenitev - neustavnost odloka - exceptio illegalis
Razlikovanje med zavezanci, ki v isti coni uporabljajo stavbna zemljišča za izvajanje trgovine z motornimi gorivi, in tistimi, ki zemljišče uporabljajo za drugo trgovsko dejavnost, mora biti sorazmerno in s tem razumno.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 40, 40-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - sum zavajanja in zlorabe postopka - prosti preudarek - zamuda pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito - preprečitev odstranitve iz države
Prosilec je prošnjo za mednarodno zaščito vložil šele po daljšem časovnem obdobju po tem, ko so ga v Ljubljani prijeli policisti. Za zaščito ni zaprosil niti v nobeni izmed držav, kjer se je zadrževal na svoji poti, niti tega ni storil, ko je stopil na ozemlje Republike Slovenije. Namena vložitve prošnje ni izrazil niti pri policistih niti v daljšem času bivanja v Centru za tujce. Od osebe, ki je v izvorni državi preganjana do te mere, da jo je primorana zapustiti, pa se pričakuje, da bo zaprosila za zaščito takoj, ko bo za to imela možnost.
Namen vložitve prošnje za mednarodno zaščito je tožnik izrazil šele po daljšem času nastanitve v Centru za tujce v Postojni, kamor je bil nastanjen z namenom prisilne odstranitve iz ozemlja Republike Slovenije, zato je podan sum, da je tožnik namen vložitve prošnje za mednarodno zaščito izrazil izključno zato, da bi odložil prisilno odstranitev iz ozemlja Republike Slovenije.
ZUP člen 260, 260-1, 260-9, 261, 261/4, 267, 267/2. ZENDMPE člen 26, 26/1, 27, 29, 29/1, 32, 32/3.
ureditev meje - obnova postopka - predhodni preizkus predloga - nova dejstva in novi dokazi - stranka v postopku - zavrženje predloga
Tožeča stranka je svojo neudeležbo na mejni obravnavi uveljavljala že v pravnomočno končanem upravnem postopku, zato je njen predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP treba zavreči.
Celotni upravni postopek v obravnavani zadevi je temeljil prav na dejstvu, da se tožeča stranka z mejo, določeno na mejni obravnavi, ne strinja. Zato predlagani novi dokazi, ki dokazujejo, da ni bila vabljena na mejno obravnavo, niso taki novi dokazi, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločitve, če bi bili ti dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem postopku.
carina - naknadno preverjanje carinske deklaracije - davčna dobava v drugo državo članico - tehnologija izdelave obutve - nepravilna uvrstitev v tarifno oznako kombinirane nomenklature - protidampinška dajatev - zavezujoča tarifna informacija
Na podlagi ugotovitev naknadnega preverjanja carinskih deklaracij je bila ugotovljena nepravilna uvrstitev sporne obutve v napačno tarifno oznako kombinirane nomenklature. Ob pravilni uvrstitvi pa je bila za tako blago, ki je po poreklu iz Ljudske republike Kitajske v Uredbi komisije (ES) št. 553/2006 določena 14,5% stopnja začasne protidampinške dajatve.
Deklarant, ki pri vlaganju carinskih deklaracij ravna v svojem imenu in za svoj račun, se ne more sklicevati na zavezujočo tarifno informacijo, katere imetnik ni on sam, ampak družba, po naročilu katere je oddal te deklaracije.
carina - vračilo dela uvoznih dajatev - naknadno preverjanje carinske deklaracije - carinska vrednost uvoženega blaga - transakcijska vrednost blaga - prodaja med povezanimi osebami
Carinski organ ugotavlja, da tožeča stranka svojih zahtev ni podkrepila s prepričljivimi dokazi ter ni mogoče preveriti ali je naknadna uskladitev cen ustrezna in ali je vračilo carine upravičeno, bi bilo treba, je treba skladno z 2. odstavkom 78. člena CZS poleg preverjanja pri deklarantu opraviti poizvedbe še pri osebah, ki so s poslovnega vidika neposredno ali posredno udeležene v navedenih operacijah in vseh drugih osebah, ki iz poslovnih razlogov razpolagajo s temi dokumenti in podatki. Poleg navedenega sodišče še ugotavlja, da bi morala tožena stranka skladno s točko (a). 2. odstavka 29. člena CZS, glede na to da gre za povezani družbi (prodajalec in kupec), o domnevi, da je povezanost vplivala na ceno, deklaranta (tožečo stranko) seznaniti z njenimi razlogi in mu dati zadostno možnost za odgovor.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-7, 66/2, 66/3, 66/3-1. ZPNačrt člen 71, 71/1, 71/1-1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - minimalna komunalna oskrba - oskrba s pitno vodo - soglasje k priključitvi
Sekundarni vodovod je sestavni del javnega vodovoda gospodarske javne infrastrukture, s katero upravlja izvajalec obvezne lokalne javne službe, zaradi česar sodi med komunalno opremo v smislu 1. točke 1. odstavka 71. člena ZPNačrt.
Iz soglasja VO-KA je razvidno, da se bodo objekti priključili na predvideno javno vodovodno omrežje, ko bo zgrajeno in predano v upravljanje javni gospodarski službi. Če se tožnica ne strinja z navedbo o nezgrajenem javnem vodovodu, bi to morala uveljavljati v postopku izdaje tega soglasja kot samostojnega upravnega akta.
Za odmero komunalnega prispevka je bistveno le to, ali je bila v predmetni enoti urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema in ali sodi zemljišče v obračunsko območje te vrste komunalne opreme.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ukrep gradbenega inšpektorja - upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe - začasna odredba
Tožničino nestrinjanje s predmetno izvršbo se v celoti nanaša na sproženi postopek za izdajo gradbenega dovoljenja. Ker se z izpodbijanim sklepom le dovoljuje prisilna izvršitev obveznosti, o kateri je bilo odločeno z inšpekcijsko odločbo, aktivnosti, ki se nanašajo na pridobitev gradbenega dovoljenja, v tem upravnem sporu ni mogoče upoštevati.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231, 231/3.
javni razpis - občinska štipendija nadarjenim dijakom in študentom - merila za ocenjevanje vlog
Po 3. odstavku 231. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, ki se smiselno uporablja v tej zadevi, predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. Prav na merila pa se nanašajo tožbeni ugovori, da pri odločanju o dodeljevanju štipendij ni bilo upoštevano, da je poklic zdravnika eden najbolj deficitarnih poklicev v naši državi.