ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290.
inšpekcijski postopek - sklep o dovolitvi izvršbe - upravni spor - akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z navedbami o skorajšnji možnosti legalizacije spornega objekta, do katere bo prišlo s sprejemom OPN in posledični neracionalnosti rušitve predmetnega objekta, tožnik ne izkazuje, da bi bilo s sklepom o dovolitvi izvršbe kakorkoli poseženo v njegove pravice, obveznosti ali pravne koristi.
Uredba št. 817/2004/ES z dne 29. aprila 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) člen 66, 66/2.
Ukrepa IPL in IVR sta sicer res zamenljiva, vendar samo na istih enotah rabe oziroma na istih zemljiščih, saj 2. odstavek 66. člena Uredbe 817/2004/ES določa, da se enote rabe ali poljine v obdobju, ki ga zaveza zajema, ne smejo zamenjati, razen v primerih, ki so posebej predvideni v programskem dokumentu. Takih primerov pa programski dokument ne določa.
Upravni organ mora najprej ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so po določbah ZVPNPP lahko podlaga za uvrstitev konkretne poslovne prakse v nepošteno poslovno prakso, nato pa tudi dejstva in okoliščine, ki so pomembne za presojo, ali bi uporaba konkretno ugotovljene nepoštene poslovne prakse, lahko povzročila oškodovanje potrošnikov, ne glede na obliko krivde.
ZSZ (1984) člen 58, 62. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 2, 6, 7, 12, 14, 17.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - neposredni uporabnik nepremičnin - pogoji za odmero nadomestila - namembnost stavbnega zemljišča - karting steza z zelenico - športno rekreacijska površina - opravljanje pridobitne dejavnosti
Tožeča stranka je najela parcelo za obdobje celotnega leta, za katerega se obračunava nadomestilo, zato je treba smatrati, da ima kot najemnik pravno in dejansko možnost uporabljati parcelo vse leto.
Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov izhaja, da tožeča stranka uporablja površine, ki tvorijo funkcionalno celoto, v poslovne namene, zato ni mogoče slediti ugovoru, da gre za uporabo objekta javne gospodarske infrastrukture. Karting steza (cesta) in zelenica ob njej, na kateri so postavljeni objekti namenjeni obratovanju steze: reflektorji, opazovalni stolp in tik ob stezi zaradi zaščite, postavljene gume, predstavljajo neločljivo celoto, ki jo je po 60. členu ZSZ/84 šteti za poslovno površino namenjeno za opravljanje pridobitne dejavnosti tožeče stranke, zato je neutemeljen njen ugovor, da bi bilo pri obračunu nadomestila potrebno upoštevati le površino ceste.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
Vsi tožbeni ugovori se nanašajo na pravilnost pravnomočne odločbe, ki se izvršuje, in ne na samo dovolitev izvršbe, na primer, da je sklep izdal za upravno izvršbo nepristojen organ, da odločba, ki je predmet izvršbe še ni postala izvršljiva, da je izvršba dovoljena zoper osebo, ki ni zavezanec po izvršilnemu naslovu, da je bila obveznost izpolnjena po izdaji izvršilnega naslova, vendar pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe, da način oziroma sredstvo izvršbe ni določeno skladno z načeli 285. člena ZUP, da s sklepom določeno izvršilno sredstvo ni primerno, da se s sklepom nalaga obveznost, ki je izvršilni naslov ne vsebuje in podobno.
obrazložitev odločbe - brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa
Presoja razumnosti zahteve oziroma pričakovanja v zadevi, v zvezi s katero se vlaga prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, mora temeljiti na konkretnih dejstvih posameznega primera, iz obrazložitve pa mora biti to razvidno. Pomanjkljiva obrazložitev namreč tudi državnemu pravobranilstvu onemogoča izvajanje pooblastil, ki jih ima kot zastopnik javnega interesa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine - javna evidenca
Register nepremičnin je javna evidenca o vseh nepremičninah, ki v evidenčnem smislu vzpostavlja nepremičnino ter zagotavlja uporabo podatkov o nepremičninah za namene prostorskega razvoja, davčne politike in izvajanja statističnih opazovanj, zato je uporaba teh podatkov, ki jih je tožnik predložil toženi stranki, pravilna. Ker je mogoče dokazovati drugačno vrednost nepremičnin kot tisto, ki jo vsebujejo javne evidence, je po presoji sodišča tožena stranka v pozivu tožnika pravilno pozvala k predložitvi listin oziroma podatkov, s katerimi bi izkazoval drugačno vrednost nepremičnine, če se ne strinja s poskusnim izračunom vrednosti, torej je tožena stranka ravnala skladno s pravili ZUP.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - vložitev odgovora na pritožbo
V konkretnem primeru gre za presojo, da glede na zakonsko določilo 344. člena ZPP, stranka v odgovoru na pritožbo ne more več uveljavljati pravno relevantnih dejstev, navajati novih dejstev in dokazov, tako da ni zagotovljena tolikšna verjetnost za uspeh, da se bo pritožbeni postopek zanjo ugodno končal, ki bi opravičevala dodelitev brezplačne pravne pomoči.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - skrajšani ugotovitveni postopek - sorazmernost ukrepa - svoboda opravljanja storitev
Prvostopenjski organ je v izpodbijani odločbi navedel, da je ugotovitveni postopek lahko izvedel brez udeležbe stranke, ker so (že) organu znana dejstva in uradni podatki dajali zadostno podlago za odločitev, v takem primeru pa je po zakonu dopustno voditi skrajšani ugotovitveni postopek. Da gre za taka dejstva, ki popolno sestavljajo dejanski stan, relevanten za uporabo določbe devetega odstavka 107. člena ZIS, se sodišče z organom strinja. Tožeča stranka pa niti ne zatrjuje, da bi se organ zgolj na navedena dejstva pri odločanju ne oprl. Ugotovitvam prvostopenjskega organa tudi ne nasprotuje z navedbo dejstev, ki naj bi bila s strani organa nepravilno ali nepopolno ugotovljena oziroma navedbo še drugih dokazov, s katerimi bi ta dejstva morala biti ugotovljena. Zato tožbene navedbe o nemožnosti izjave o posameznih ugotovljenih dejstvih pred prvostopenjskim organom ne predstavljajo podlage za ugotovitev, da bi moral biti voden posebni ugotovitveni postopek.
Sodišče tožeči stranki ne pritrjuje, da se z izpodbijano odločbo v nasprotju s pravnim redom EU (posredno) posega v svobodo opravljanja storitev gospodarske družbe B. Ltd. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je navedeni družbi bila izdana odločba o prepovedi prirejanja iger na srečo, kar pomeni, da je mogla varovati svojo pravico do svobodnega opravljanja storitev v EU, ki jo zagotavlja PDEU v prvem odstavku 56. člena (oziroma PES v 49. členu), v postopku, ki je bil voden zoper njo kot stranko. Z izpodbijano odločbo, ki v vsebinskem smislu predstavlja le izvršitev izvršljive odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo, ki je ta gospodarska družba kot pravna naslovljenka ni spoštovala, po drugem subjektu, ni odločeno o njenih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih, zato pravica svobodnega opravljanja storitev v EU te družbe v postopku, vodenem na podlagi devetega odstavka 107. člena ZIS, ne more biti varovana.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/1, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 19, 19/3. ZDen člen 54, 54/1, 54/1-1. Uredba o upravnem poslovanju člen 3, 3/1, 3/1-7.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o zavrženju ugovora krajevne pristojnosti
Upravni spor ni dopusten zoper dokončne sklepe, ki jih organi izdajo zaradi vodenja postopka, s katerim ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Z izpodbijanim sklepom je bil zavržen ugovor krajevne pristojnosti, ki pa je upoštevaje določbe ZUS-1, procesna odločitev, saj z njim ni bilo odločeno o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke in zato ne sodi med upravne akte iz 2. člena ZUS-1 oz. sklepe iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1.
ZUP člen 43, 43/1, 43/4. ZASP člen 149, 149/1, 149/1-3.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - izdaja dovoljenja za kolektivno upravljanje - stranski udeleženec - priznanje statusa stranskega udeleženca - pravni interes
Tožeča stranka svoj pravni interes za udeležbo v navedenem postopku utemeljuje z začasnim dovoljenjem za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del ter z dejstvom, da je pri toženi stranki vložila vlogo za spremembo tega začasnega dovoljenja v stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije.
Sodišče se strinja z odločitvijo tožene stranke, da tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za vstop v zgoraj navedeni postopek kot stranska udeleženka. Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 149. člena ZASP bi tožeča stranka svoj pravni interes izkazovala le v primeru, če bi imela trajno dovoljenje za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na avdiovizualnih delih, kar pomeni, da bi izpolnjevala za to tudi vse zakonske pogoje. Tožeča stranka se ne more uspešno sklicevati niti na svojo vlogo za spremembo začasnega dovoljenja v stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije. Iz jezikovne razlage določbe 3. točke prvega odstavka 149. člena ZASP namreč izhaja, da se nanaša na primere, ko je za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice že izdano dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic drugi kolektivni organizaciji, ne pa na primere, ko bi več pravnih oseb zahtevalo pridobitev dovoljenja za kolektivno upravljanje za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice.
ZPVI člen 2, 3, 10, 11. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 5, 6, 26, 26/2, 45, 49. URS člen 3a. ZViS člen 14, 16, 32.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - priznavanje visokošolskih kvalifikacij - transnacionalno izobraževanje - deljena pristojnost EU in DČ - prosto gibanje delavcev
V primerih transnacionalnega izobraževanja, kjer tuji visokošolski izobraževalni program v celoti izvaja izobraževalna ustanova na ozemlju Republike Slovenije, se priznavanje izobraževanja za namen zaposlitve presoja po določbah predpisov države, ki je listino izdala, poleg tega pa še po določbah, ki urejajo javnoveljavnost visokošolskega zavoda izvajalca izobraževanja in izobraževalnega programa v slovenski zakonodaji. V postopku odločanja o zahtevku za priznanje izobraževanja pa je treba ZPVI uporabiti tudi v povezavi z ZViS. Statusna vprašanja visokošolskih zavodov in pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti v RS namreč določa ZViS.
Uredba o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 – 2006 za leto 2005 člen 13, 13/23. Uredba o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 – 2006 za leto 2006 člen 13, 13/27.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep Programa razvoja podeželja - ukrep OMD in SKOP - predčasno prenehanje izvajanja ukrepov - zmanjšanje površine prijavljenih zemljišč - opravičljivi razlogi
V obravnavani zadevi je bistveno vprašanje, ali je zaradi v letih 2005 in 2006 zmanjšanje površine prijavljenih zemljišč za ukrepe SKOP šteti, da je tožeča stranka prenehala izvajati petletno obveznost izvajanja teh ukrepov, ter je zato posledično dolžna sredstva, prejeta za leto 2004, vrniti. Pred odgovorom na to vprašanje se je potrebno opredeliti, ali so razlogi, zaradi katerih je tožeča stranka zmanjšala površino po letu 2004, opravičljivi.
Naknadno izvedena meritev travnikov, ki je pokazala na drugačen obseg površin, ki spadajo pod ukrep S50 in S35, ni opravičljiv razlog. Tudi prehod na GERK-e ni opravičljiv razlog.
ZIS člen 107, 107/9. ZIN člen 7, 7/2. ZUP člen 144.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - sorazmernost ukrepa - skrajšani ugotovitveni postopek
Po določbi devetega odstavka 107. člena ZIS je ponudnik storitev informacijske družbe pravni naslovljenec, kateremu nadzorni organ naloži omejitev dostopa do spletnih strani, kjer se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade, zato je brezpredmeten tožbeni ugovor, da bi bilo treba ukrep usmeriti zoper gospodarsko družbo, ki prireja igre na srečo brez koncesije vlade.
V zvezi s tožbenim ugovorom, da organ pred odločitvijo ni izvedel testa sorazmernosti, sodišče meni, da je bil organ pri izbiri ukrepa vezan na kriterij sorazmernosti, kot ga določa drugi odstavek 7. člena ZIN. Izbire naloženega ukrepa v tem smislu prvostopenjski organ sicer v odločbi ni obrazložil, vendar je to pomanjkljivost v obrazložitvi odločbe odpravil drugostopenjski organ. Njegovemu pojasnilu, da gre za ukrep z najmanj negativnimi stranskimi učinki za uporabnike, tožnik ne oporeka in tudi ne ugovarja, da bi bil namen lahko dosežen z zanj ugodnejšim ali manj obremenjujočim ukrepom. Zato sodišče meni, da izbrani ukrep prestane tudi test sorazmernosti.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje podrejanje pravnemu redu RS - odločba o prekršku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo sorazmernosti
Iz odločbe in upravnega spisa je razvidno, da je bilo dovoljenje za začasno prebivanje tožniku nazadnje podaljšano do 7. 4. 2010, kršitev pa je bila ugotovljena 1. 6. 2011. S tem v zvezi se postavlja vprašanje, kje se je tožnik nahajal ves čas od 7. 4. 2010 do 1. 6. 2011. Če bi se izkazalo, da je ves ta čas živel v Republiki Sloveniji brez dovoljenja, potem bi to pomenilo, da je teža kršitve, četudi enkratna, toliko večja in bi v tem primeru lahko bil podan zgoraj navedeni zadržek, da se dovoljenja ne izda. Če pa je v tem času tožnik prebival izven Slovenije in je le krajši čas prebival v Republiki Sloveniji brez dovoljenja, potem glede na načelo sorazmernosti teža prekrška ni taka, da bi lahko zaradi tega bil podan razlog za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Vendar pa je iz zapisnika o zaslišanju tožnika na Veleposlaništvu Republike Slovenije razvidno, da se ta okoliščina prekrška ni posebej ugotavljala. Tožnik je tedaj povedal, da je plačal 450,00 EUR in da je montiral centralno kurjavo ter da je 29. 3. 2011 odprl svoje podjetje in da ima veljavno delovno dovoljenje. Menil je, da na podlagi tega dovoljenja lahko opravlja montažo centralne kurjave.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - omejitev svobodne gospodarske pobude - razmerje z mednarodnim elementom
Ker se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, se tožeča stranka naložitvi obveznosti omejitve dostopa do spletne strani, na kateri se prirejajo igre na srečo brez koncesije vlade, ne more upirati s sklicevanjem, da so s tem omejene pravice uporabnikov njenih storitev.
Sodišče ne more pritrditi stališču tožeče stranke, da ZIS v konkretnem primeru ni uporabljiv, ker (v skladu z načelom teritorialne veljavnosti predpisov) iger na srečo, ki se izvajajo izven ozemlja Republike Slovenije, ne more urejati. Navezne okoliščine namreč tudi v primeru, ko ima ponudnik iger na srečo sedež v drugi državi, igralec pa prebivališče v Sloveniji, odkazujejo na uporabo slovenskega prava in pristojnost slovenskega sodišča. Teritorialna veljavnost ZIS zato ne more biti vprašljiva.
V zvezi z zatrjevano neskladnostjo ZIS s pravom Evropske unije (svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev) sodišče navaja, da je SEU v svoji praksi zavzelo stališče, da lahko države predpišejo omejitve za dejavnost organiziranja iger na srečo, ki sicer po vsebini pomenijo omejitev svobode opravljanja storitev iz 49. člena Pogodbe ES, če so za to izpolnjeni upravičeni (nediskriminatornost, sorazmernost) razlogi.
Prvostopenjski organ je razumevanje zahteve za denacionalizacijo oprl na stavek v zahtevi, da bo vlagatelj vso potrebno dokumentacijo za postopek predložil naknadno, dokumentacijo v spisu, ki se nanaša samo na 1/2 premoženja, ki je bila last denacionalizacijskega upravičenca in mu je bila zaplenjena, vedenje, da ni živih pravnih naslednikov in vedenje, kaj se je dogajalo s premoženjem po drugi svetovni vojni. Na tej podlagi organ zaključuje, da ni verjetno, da vlagatelj ni želel vrnitve celotnega podržavljenega premoženja. Tako utemeljevanje organa, ki ne temelji na vsebini zahteve za denacionalizacijo, temveč na listinah, ki dejstev v zahtevi ne dokazujejo, in dejstvih, ki zahteve ne utemeljujejo, je napačno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči- objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zahteva za varstvo zakonitosti - revizija
Po ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (oziroma oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit), medtem ko lahko zahtevo za varstvo zakonitosti vloži samo državno tožilstvo. Sodišče je zato štelo, da je obe izredni pravni sredstvi vložila oseba, ki te pravice ni imela, kar je terjalo zavrženje tako revizije kot zahteve za varstvo zakonitosti. Posledično tožnik v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi nima možnosti za uspeh, zato je dodelitev brezplačne pravne pomoči v tej zadevi nesmiselna.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Organ za BPP je pravilno odločil, ko je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil. Nosilni argument za to odločitev je, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za dodelitev glede na svoj finančni položaj, saj je njegov mesečni dohodek presegel 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Ker je organ za BPP na podlagi razpoložljivih podatkov že ob vložitvi prošnje lahko ugotovil, da tožnik glede na višino svojih dohodkov ne izpolnjuje pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, bi bilo povsem nelogično, da bi njegovi prošnji ugodil in bi mu odobril brezplačno pravno pomoč, ki bi jo tožnik nato moral vrniti. S sprejeto odločitvijo organ tako ni obšel namena določbe 36. člena ZBPP.
ZVis člen 55, 55/1, 55/7, 55/8, 55/9, 56, 57, 59. Statut Univerze v Ljubljani člen 53, 53/2, 215, 216, 217. URS člen 58.
šolstvo - izvolitev v naziv - prva izvolitev v naziv izredni profesor - pogoji za izvolitev - merila za izvolitev - obrazložitev odločbe - meje sodne presoje
Tožnica ne izpodbija volilnega izida oziroma ne oporeka rezultatom tajnega glasovanja o izvolitvi v naziv izredne profesorice, na podlagi katerih temelji izpodbijan dokončni sklep, ki vsebuje tudi vsa pravno relevantna dejstva v zvezi z volitvami. Sodišče je tožbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega dokončnega sklepa pravilen, kot tudi, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, tožena stranka, kot tudi prvostopni organ pred njo pa sta za svojo odločitev navedla zadostne razloge, ki so skladni z podatki v listinah predloženega upravnega spisa.