ZNB člen 22, 22c, 22c/3. ZUP člen 9, 146, 194. ZZZDR člen 113.
obvezno cepljenje - opustitev cepljenja - strokovno mnenje komisije - seznanitev stranke s strokovnim mnenjem
Komisija za cepljenje se v svojem strokovnem mnenju ni opredelila do vseh tožničinih navedb v zvezi z zdravstvenim stanjem otroka, ki ima zdravstvene težave, zaradi katerih je tožnica tudi podala vlogo za opustitev cepljenja. Tako strokovno mnenje pa je v upravno pravnem smislu pomanjkljivo in ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke. Z vsebino strokovnega mnenja Komisije za cepljenje pa je tudi potrebno starše otroka še pred izdajo upravne odločbe seznaniti in jim omogočiti, da se o njem izjavijo.
V skladu z določbo 113. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izvršujeta roditeljsko pravico ter sta zakonita zastopnika oba starša otroka sporazumno, torej oče in mati mladoletnega otroka. Iz upravnih spisov pa ni razvidno, da bi bil s predmetnim upravnim postopkom seznanjen tudi oče mladoletnega otroka ter da mu bi bila kot roditelju in s tem zakonitemu zastopniku otroka dana možnost sodelovanja v upravnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - upravni spor - vložitev pritožbe zoper sodbo
Tožnik je za brezplačno pravno pomoč zaprosil v zvezi s pritožbami zoper sodbe, s katerimi so bile zavrnjene njegove tožbe zoper odločbe, s katerimi so bile zavrnjene njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, organ za BPP pa je pravilno ocenil, da tožnik z vloženimi pritožbami ne more uspeti in mu pravilno pojasnil, da je po prvem odstavku 73. člena ZUS-1 pritožba zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena samo, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka in na tej podlagi spremenilo izpodbijani akt, ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1 (odločanje o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo).
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, ki jih je izdala družba, za katero prvostopenjski organ ugotavlja, da je „neplačujoči gospodarski subjekt“ oziroma tudi t. i. „missing trader“, glede spornih računov pa davčni organ ugotavlja, da navedena družba storitev, zaračunanih po navedenih računih, ni opravila in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - občinski odlok - zavrženje tožbe
Izpodbijani odlok je sprejel občinski svet v okviru normodajne funkcije po postopku in v obliki, predpisani za predpise. Glede na to sodišče v določbi 2. člena ZUS-1 nima podlage za presojo njegove zakonitosti.
Po 4. odstavku 5. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča tudi o zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja. Odlok kot prostorski akt, sprejet na podlagi ZUreP-1, ureja določeno prostorsko ureditev (izgradnjo pločnika, avtobusnih postajališč in rekonstrukcijo regionalne ceste in v izpodbijanem delu določa ureditveno območje, na katerem je načrtovana prostorska ureditev ter navaja zemljišča oziroma dele zemljišč, ki jih ureditveno območje obsega. Vendar navedena ureditev po mnenju sodišča ne predstavlja ureditve posamičnega razmerja, pač pa splošno in abstraktno določbo.
carina - doplačilo dajatev - plačilo protidampinške dajatve - TARIC koda - nabava televizijskih aparatov - nabava DVD in CD aparatov
V obravnavani zadevi gre za naknadno preverjanje carinskih deklaracij po uradni dolžnosti po odobritvi prepustitve blaga v prost promet v smislu 78. člena CZS, katere namen je tudi pregled pravilne uvrstitve blaga v tarifno oznako KN in Taric kodo. Ugotovljeno je bilo, da je tožnik nepravilno uvrščal določene tehnične aparate v oznako Taric. S tem se je izognil dokazovanju njihovega porekla in s tem posledično dosegel neobračunavanje protidampingških dajatev.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - DDV - odbitek vstopnega DDV - fiktivni računi
V davčnem postopku ugotovljena dejstva prepričljivo utemeljujejo sklep, da storitve po spornih računih niso bile opravljene in da so računi fiktivni ter s tem neverodostojni ne le v formalnem, temveč tudi v vsebinskem pogledu. Račun kot podlaga za knjiženje odhodkov mora zadostiti načelu resničnosti: izkazovati mora nastanek, naravo in obseg poslovnega dogodka. Davčni organ je ob utemeljeni oceni računov kot vsebinsko neverodostojnih pravilno odločil, da se tožeči stranki na njihovi podlagi izkazani odhodki ne priznajo skladno s 3. odstavkom 11. člena ZDDPO-1 v zvezi s SRS 21. Ugotovitev, da storitev po prejetih računih niso opravile osebe, ki so račune izdale, pa je zadostna podlaga tudi za to, da se tožeči stranki odbitek vstopnega DDV na podlagi 40. člena ZDDV ne prizna.
trošarina - trošarinski dolg - prisilna izterjava - izbris družbe iz sodnega registra - aktivni družbenik - odgovornost aktivnega družbenika
Na podlagi 8. odstavka 442. člena ZFPPIPP je uveljavljena zakonska domneva (presumptio iuris), da gre za aktivnega družbenika v primeru, če ima družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, več kot 25% glasovalnih pravic.
ZZRZI člen 62, 75. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
zaposlovanje invalidov - kvotni sistem zaposlovanja invalidov - nagrada za preseganje kvote - vračilo nagrade - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, na katerih dejanskih okoliščinah temelji zaključek, da število zaposlenih invalidov ni zadostno in da zato tožeča stranka kvote ne presega. Ob prebiranju odločbe je mogoče zgolj domnevati, da nekateri zaposleni, ki so prijavljeni v zavarovanje kot invalidi, ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za status invalida po ZZRIZ. Nekaj več podatkov v tem pogledu vsebuje odgovor na tožbo, vendar tudi iz slednjega ni razvidno, kateri so ti zaposleni in zakaj pogojev ne izpolnjujejo. Iz odločbe torej ni razvidna dejanska podlaga za odločitev, posledično pa ni mogoče preizkusiti pravilnosti narejenega zaključka o dejanskem stanju in pravilnosti izpodbijane odločitve, kar pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Uredba o plačilih za ukrepe programa za razvoj podeželja za RS 2004 – 2006 za leto 2005 člen 13, 13/24. Uredba o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja 2004 – 2006 za leto 2006 člen 13, 13/29.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep Programa razvoja podeželja - kmetijsko okoljski ukrepi - obveznost izobraževanja - kršitev obveznosti - znižanje plačila - vračilo sredstev
Tožniku so bila plačila za leto 2005 znižana za 20 % iz razloga neopravljenih obveznosti izobraževanja. V sedmem odstavku poglavja B „Kršitve in sankcije pri ukrepih SKOP-a“ pa je določeno, da kolikor se kršitev pogojev v letu 2006 nanaša na ukrep SKOP-a, pri katerem je bila kršitev ugotovljena že v letu 2005, se zahtevek za ta ukrep zavrne in obveznost prekine, upravičenec pa mora vrniti že izplačana plačila za izvajanje ukrepa SKOP-a. Vendar pa sodišče ugotavlja, da so bila tožniku plačila za izvajanje ukrepov SKOP-a tudi za leto 2006 znižana za 20 %. To pomeni, da njegov zahtevek za leto 2006 ni bil zavrnjen, niti v odločbi o izplačilih za leto 2006 ni bila ugotovljena dvakratna zaporedna kršitev. Iz tega pa sledi, da v obravnavanem primeru upravni organ sankcij ni stopnjeval, kot je predvideno v citiranih določbah, temveč je z izpodbijano odločbo izrekel najstrožjo sankcijo.
V obravnavanem primeru gre za postopek naknadnega preverjanja deklaracij po 78. členu CZS po uradni dolžnosti. Navedeno pomeni, da carinski organi po odobritvi prepustitve blaga, deklaracije lahko ponovno pregledajo, kar pomeni, da preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo v točnost navedb v deklaraciji. Ta preverjanja se lahko izvajajo pri deklarantu, vseh osebah, ki so s poslovnega vidika neposredno ali posredno udeležene v navedenih operacijah in vseh drugih osebah, ki iz poslovnih razlogov razpolagajo s temi dokumenti in podatki.
Iz razpisa jasno izhaja, da se bodo v razpisnem postopku obravnavale samo pravočasne in popolne vloge ter da nepopolne vloge ne bodo uvrščene v izbirni postopek. Zato tožena stranka ni imela podlage, da bi tožečo stranko pozivala, naj vlogo dopolni z ustreznimi dokazili. Prav tako ne drži tožbena trditev, da formalistično obravnavanje vlog nasprotuje javnemu interesu. Stroga formalnost je namreč osnovna značilnost javnih razpisov kot posebne vrste postopkov izbire, ki pa ni sama sebi namen, ampak je namenjena prav zagotavljanju preglednosti postopkov in enakega obravnavanja kandidatov.
Pravilnik o postopkih za izvrševanja proračuna Republike Slovenije člen 226. ZOFVI člen 81.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila za ocenjevanje vlog - sofinanciranje otroške, mladinske in strokovne publikacije - pravni status izdajatelja revij
Zakonska podlaga obravnavanega javnega razpisa ni namenjena sofinanciranju delovanja društev in javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja in izključitev gospodarskih subjektov. To pomeni, da tudi predmet obravnavanega javnega razpisa ni financiranje, ohranjanje ali spodbujanje delovanja društev in javnih zavodov, temveč subvencioniranje mladinske in strokovne periodike. Katera revija bo deležna subvencioniranja, pa je odvisno od izpolnjevanja vsebinskih kriterijev. Tudi iz skrbi za kakovostna gradiva za šolsko in obšolsko delo, ki naj bi izhajala iz ciljev vzgoje in izobraževanja, kot ga opredeljuje 2. člen ZOFVI, ne izhaja podlaga za omejevanje kroga izdajateljev revij, ki jih tožena stranka lahko sofinancira iz sredstev državnega proračuna. ZOFVI tako ni podlaga niti za zagotavljanje pluralizacije tovrstnih publikacij, še manj za zagotavljanje pluralizacije publikacij ne glede na kvaliteto. Ne nazadnje med merili za izbor prejemnikov sofinanciranja niti ni merila, ki bi bilo namenjeno pluralizaciji tovrstne publikacije.
davek od dohodkov iz dejavnosti - cenitev davčne osnove - ocena davčne osnove - pogoji za cenitev - verjetna davčna osnova - dokazno breme
Ob nesporni ugotovitvi, da tožeča stranka poslovnih knjig ni vodila pravilno in v skladu s SRS, saj ni vodila ločene evidence mesa kot trgovskega blaga in mesa, namenjenega za nadaljnjo proizvodnjo, so bili podani razlogi za to, da se davčna osnova ugotovi z oceno.
Breme dokazovanja, da je davčna osnova nižja od verjetno ocenjene, je na strani zavezanca za davek.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - sprejem ponudbe - pooblastilo za zastopanje
Ponudba, ki jo je prodajalka izročila upravni enoti, je opremljena s podatki iz drugega odstavka 20. člena ZKZ. V njej pa ni navedeno, da prodajalko v postopku prodaje zastopa pooblaščenec. Zato sta bila v skladu z 21. členom ZKZ prejemnika ponudbe svoji izjavi o sprejemu ponudbe dolžna poslati priporočeno prodajalki. Ker je sprejemnik ponudbe B. o sprejemu ponudbe s priporočeno pošiljko seznanil pooblaščenca prodajalke, je upravni organ napačno presodil, da je B. na predpisan način sporočil, da sprejema ponudbo.
vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje - vračilo vlaganj - višina vračila - exceptio illegalis
Ob upoštevanju tako 6. člena ZVVJTO kot tudi 4. člena istega zakona, ki določa način izračuna vračila, je toženka s 4. členom Pravilnika o postopkih vračanja v javno telekomunikacijsko omrežje dejanskim končnim upravičencem na območju Občine Žužemberk presegla okvir, ki ji ga nalaga zakon. Toženka je namreč v tem členu določila delež 40%, ki ji pripada zaradi vlaganj njene pravne prednice, pri čemer zneska oziroma deleža vlaganj ni v ničemer izkazala. Sodišče je zato o utemeljenosti tožbe odločilo brez upoštevanja z zakonom neskladnih členov Pravilnika in ugotovilo, da toženka v ZVVJTO ni imela podlage za izračun zneska vračila, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, torej za zadržanje 40% sicer pravilno izračunanega zneska,ki pripada tožniku.
ZASP člen 149, 162. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
nadzor nad zakonitostjo delovanja SAZAS - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V konkretnem primeru ne gre za odločitev v postopku nadzora, kar je razvidno tudi iz pravne podlage, ki je navedena v uvodnem delu poziva in še zlasti iz obrazložitve, v kateri je izrecno navedeno, da poziv ni sklep iz prvega odstavka 162.a člena ZASP, s katerim se nalaga odprava ugotovljenih kršitev ter da bo ta sklep lahko izdan šele potem, ko se bo tožeča stranka izjavila o ugotovitvah glede očitanih kršitev iz poziva.
Na podlagi 48. člena CZ mora deklarant carinsko deklaracijo izpolniti tako, da vsebuje vse podatke, ki so potrebni glede na izbrani postopek in priložiti vse dokumente, ki so potrebni za izvedbo carinskega postopka. Tožnik je bil dolžan po izvedeni prodaji uvoženih licenčnih proizvodov prijaviti carinskemu organu dokončno carinsko vrednost ter od te vrednosti obračunati razliko uvoznih dajatev. Tožnik te vrednosti ni navedel, vrednosti licenčnin pa tudi naknadno ni javil carinskim organom in je tako ravnal v nasprotju z določbo 21. člena CZ.
odprava upravnega akta - vrnitev zadeve v ponovni postopek - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Odločba drugostopenjskega organa, s katero je bilo pritožbi tožnice ugodeno ter je bila prvostopenjska odločba odpravljena in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek in odločanje, ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
industrijska lastnina - blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma - celovita presoja podobnosti znamk
Upravni organ je po ugotovitvi, da izpodbijana znamka in prejšnje znamke tožeče stranke ščitijo enako blago (mleko) in podobno blago (mlečni izdelki), opravil še presojo podobnosti znakov izpodbijane in prejšnjih znamk tožeče stranke po načelu celovite presoje, po katerem se podobnost ocenjuje glede na znake v celoti, ob upoštevanju najbolj razlikovalnih elementov, če jih je mogoče določiti, pri čemer presoja podobnosti vključuje vizualno, fonetično in pomensko analizo, poudarek pa je predvsem na distinktivnih oziroma dominantnih delih znakov znamk.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - dublinski postopek - prstni odtisi v bazi EURODAC
Zakonski pogoj za nastanitev prosilca na podlagi 3. alinee 59. člena ZMZ (Dublinski postopek) je pridobitev rezultatov o obstoju prstnih odtisov iz baze EURODAC. Ukrep omejitve gibanja na navedeni pravni podlagi je utemeljen iz razloga, ker bo le tako mogoče zagotoviti izvršitev morebitne predaje prosilca državi članici EU, ki je pristojna za obravnavanje njegove prošnje, glede na njegovo dosedanjo večkratno nelegalno prehajanje državnih meja.