ZDoh-2 člen 44, 45. SRS (2006) standard 15.7, 15.27.
dohodnina - akontacija dohodnine - podružnica v tujini - plače zaposlenim nerezidentom - stroški prehrane in prevoza - dohodki iz delovnega razmerja - davčna osnova
Stroški prehrane in prevoza oziroma njihova povračila zaposlenim morajo biti dejansko izplačana ter to tudi na ustrezen način (z listinami) izkazano. Po določbah SRS 15.27 imajo namreč povračila zaposlenim za prevoz na delo in z njega ter za prehrano naravo plač, ki so strošek dela. Stroški dela pa se lahko pripoznavajo le na podlagi listin, ki opravljeno delo in druge podlage za obračun plač oziroma njihovo upravičenost dokazujejo (SRS 15.7). V konkretnem primeru temu ni tako, zato tožnik stroškov prehrane in prevoza ne more uspešno uveljavljati in na tej podlagi zahtevati zmanjšanja davčne osnove za obračun akontacije dohodnine. Predpisi Belorusije pri tem niso pravno pomembni, saj se akontacija dohodnine obračunava po določbah predpisov, ki veljajo za tožnika, to je po določbah ZDoh-2 in ZDavP-2 ter ustreznih podzakonskih aktov.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, ki so jih izdale družbe, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so „neplačujoči gospodarski subjekti“ oziroma tudi t. i. „missing traderji“, glede spornih računov pa davčni organ ugotavlja, da navedene družbe storitev, zaračunanih po navedenih računih, niso opravile in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti. Iz objektivnih okoliščin izhaja, da je tožnik s tem, ko je posloval z navedenimi družbami, vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu zato ne gre odbitek vstopnega DDV.
denacionalizacija - bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine po podržavljenju - odškodnina - višina odškodnine
Odškodnina do polne vrednosti denacionalizirane stavbe ob podržavljenju ni bila določena v skladu s predpisi ter ob upoštevanju podatkov spisne dokumentacije upravnega spisa, ker ni bila upoštevana pravilna površina iz nacionalizacije izvzetih stanovanj, ker ni bila pravilno ugotovljena vrednost teh stanovanj, saj ni bila upoštevana postavka konstrukcija objekta, ker ni bil upoštevan status stavbe ob podržavljenju kot večstanovanjske ter ker je bila pri vrednotenju podržavljene stavbe kot kulturnega spomenika upoštevana tudi njena dodatna vrednost.
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZUP člen 243, 243/2, 251, 251/1.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodki - davčni postopek - odprava pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji
Pri ugotovitvi, da gre pri izplačilu zneska 128 000 EUR na račun tožnikovega mladoletnega sina za dohodek tožnika, je bilo upoštevanih več okoliščin, ki so pripeljale ne le do suma, temveč do prepričanja, da gre pri tem za tožnikov dohodek iz 11. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2, ki je obdavčen z dohodnino. Poleg okoliščin v zvezi z nakazilom zneska (mladoletnemu sinu, na podlagi posojilne pogodbe, sklenjene s tožnikom) prepričajo zlasti okoliščine, ki se nanašajo na razmerje tožnika do družbe A. kot izplačevalca in zaradi katerih se po eni strani pobotnica utemeljeno ne upošteva kot dokazilo o vračilu spornega zneska omenjeni družbi in po drugi strani kot ključna okoliščina za zaključek, da do vračila ni prišlo, utemeljeno upošteva dejstvo, da na računu družbe ni bilo ustreznih prilivov.
Prvostopenjski organ ob prejemu pritožbe ne le lahko, temveč je dolžan dopolniti postopek, če bi morala biti pritožniku dana možnost udeležbe v postopku pred izdajo odločbe, pa mu ni bila dana. Pooblastilo organu druge stopnje, da odpravi pomanjkljivosti, storjene v postopku na prvi stopnji (2. odstavek 243. člena ZUP), kakršna je pomanjkljiva obrazložitev odločbe, ter ustrezno dopolni postopek, pa je vsebovano v prvem odstavku 251. člena istega zakona (ZUP), ki se subsidiarno uporablja tudi v davčnem postopku.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 213, 213/2, 213/5. ZIN člen 31, 31/1.
zavrženje tožbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - postopek inšpekcijskega nadzora - stroški laboratorijskih analiz
Sklep, ki ga izpodbija tožnik, ni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu. V danem primeru gre namreč samo za začasno založitev stroškov testiranja odvzetega vzorca in ne za dokončno odločitev o tem, kakšen bo izid postopka in kdo bo nosil njegove stroške. Ker gre torej za sklep, izdan med postopkom, in ne za sklep, s katerim je bil postopek v zadevi končan, je moralo sodišče tožbo zavreči.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - sklep o dovolitvi obnove postopka - izrek odločbe
Organ prve stopnje je sicer kršil procesno določbo tretjega odstavka 268. člena ZUP, ki upravnemu organu dovoljuje, da v določenih primerih dovoli obnovo postopka brez posebnega sklepa o obnovi postopka, vendar mora to navesti v izreku odločbe iz 270. člena ZUP in v obrazložitvi utemeljiti razloge za takšno odločitev. Nepremičnina, ki je predmet denacionalizacije, je bila po razdružitvi predmet prenosa lastninske pravice na posameznih delih, s čimer je postala kot stvarna pravica absolutna in zoper vsakogar učinkujoča pravica in bi bila morebitna drugačna odločitev v obnovljenem postopku zemljiškoknjižno neizvršljiva, zato je bila odločitev obeh upravnih organov zakonsko utemeljena.
ZUP člen 8, 214, 237, 237/2, 237/2-7. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 70, 70/5. ZVO-1 člen 82.
okoljevarstveno dovoljenje - podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja - sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - odlagališče nevarnih odpadkov - regijski center za ravnanje s komunalnimi odpadki - obrazložitev odločbe
Ugotovitev, ali je izpolnjen pogoj iz 5. alinee petega odstavka 70. člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih, je bistvena za odločitev, ali lahko upravljavec obstoječega odlagališča pridobi okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje odlagališča za odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov po 16. 7. 2009. Ta ugotovitev iz prvostopenjskega upravnega akta ne izhaja, oziroma je pomanjkljivo obrazložena.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - zamolčanje podatkov - navajanje neresničnih podatkov
Zamolčanje podatkov o prihodkih iz naslova pogodbe o zaposlitvi pomeni dajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju.
Prepoved vlaganja prošenj za BPP po petem odstavku 20. člena ZBPP je določena za primer, ko prosilec v izjavi, ki je del prošnje za BPP, navaja neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju. Ta prepoved je torej določena ne glede na možnost, da organ podatke pridobi po uradni dolžnosti.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - gradnja na tujem svetu - nova stvar - sprememba identitete podržavljene stavbe - bistveno povečanje vrednosti nepremičnine
Pri presoji vprašanja, ali je nastala nova stvar, se je potrebno opreti na materialno pravo in sodno prakso, ki je v času nastanka sprememb na objektu urejala to vprašanje. Izvirni način pridobitve lastninske pravice z ustvaritvijo nove stvari je institut premičninskega prava – spojitev, kar je urejal 22. člen ZTLR. Pravna ustanova, ki je na področju nepremičninskega prava v času veljavnosti ZTLR, torej v času izvedenih sprememb na objektu, urejala podoben položaj, je bila gradnja na tujem svetu (24. - 26. člen ZTLR). Pravni standard nove stvari se je po ustaljeni sodni praksi sodišča izpolnil, če je šlo za nov del objekta, ki je izpolnjeval pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe, ali če je šlo za spremenjeno identiteto zgradbe.
Upravni organ je ugotovil, da v obravnavani zadevi ni več podržavljene nepremičnine, zato tudi ni mogel slediti predlogu upravičencev, da uporabi 25. člen ZDen. Uporaba te pravne podlage je dopustna zgolj v primeru, ko bi ugotovil vlaganja v podržavljeno nepremičnino. Ko investicije nepremičnino tako spremenijo, da ni mogoče več govoriti o isti stvari, pa navedena določba ne pride v poštev. V obravnavanem primeru namreč ne moremo govoriti o kontinuiteti starega in novega objekta. Starega objekta kot predmeta vračanja po določilih ZDen ni več. Če torej starega objekta ni več, se na njem v denacionalizaciji ne more vzpostaviti lastninska pravica bivšega lastnika in zato vrnitev v naravi ni možna, bivši lastnik pa je za vrednost izgubljenih objektov upravičen do odškodnine.
industrijska lastnina - blagovna znamka - razveljavitev mednarodne blagovne znamke zaradi neuporabe - zainteresirana oseba - razlaga pojma zainteresirane osebe
ZIL v določbah 90. in 91. člena ne omeji pojma zainteresirane osebe tako, da bi eksplicitno določil okoliščine, ki jih ta mora zatrjevati in izkazati, kar po mnenju sodišča daje podlago za ekstenzivno razlago pojma, torej gotovo (tudi) v pomenu osebe, ki zatrjuje, da želi izkoriščati znak ali njegov del, pravno zavarovan z znamko, za enako ali podobno blago (in to izkaže). Podlago za ekstenzivno razlago pojma zainteresirane osebe daje tudi upoštevanje prava EU. Stališče o ekstenzivni razlagi pojma zainteresirane osebe pa izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča, npr. sklep št. III Ips 179/2007 z dne 26. 10. 2010. Zato se sodišče strinja z izhodiščnimi opredelitvami pojma zainteresirane osebe s strani upravnega organa: da je to oseba, ki bi od razveljavitve imela korist, ki se kaže npr. v tem, da želi sama znamko v celoti ali deloma uporabljati za enako ali podobno blago, da je to oseba, ki ima namen registrirati enako ali podobno znamko, da je to oseba, katere obstoječe znake so podobne izpodbijani znamki itd.
Sodišče se z upravnim organom tudi strinja, da prizadeti stranki v tem postopku, da bi mogla šteti za zainteresirano osebo v smislu 1. odstavka 90. člena ZIL, ni treba izkazati, da bo svojo prijavljeno znamko uspela registrirati, kajti postopek registracije znamke je po zakonu samostojen postopek.
Obravnavani objekt, upoštevaje 11. člen Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, ni enostavni objekt, investitor niti ni lastnik zemljišča, na katerem je objekt postavljen, poleg tega pa gradnja objekta tudi ni skladna s prostorskim aktom. Zato je pristojni inšpektor utemeljeno izrekel ukrepe, kot izhajajo iz izpodbijane odločbe.
V primeru ugotovljene degradacije - onesnaženja kmetijskega zemljišča je kmetijski inšpektor skladno s 107. členom ZKZ, kot je veljal v času upravnega odločanja, pooblaščen, da prepove onesnaževanje kmetijskega zemljišča in odredi vzpostavitev v prejšnje stanje na stroške povzročitelja onesnaževanja. Kot povzročitelja se obravnava tudi lastnika zemljišča, če se ugotovi njegova odgovornost.
V obravnavani zadevi je carinski organ opravil preverjanje sprejete deklaracije na pravni podlagi 68. člena CZS. Carinski organi lahko zaradi preverjanja sprejete deklaracije po 68. členu CZS od deklaranta zahtevajo, da jim predloži dodatne dokumente zaradi preverjanja točnosti navedb v deklaraciji; pregledajo blago in po potrebi vzamejo vzorce blaga zaradi analize ali podrobnega preverjanja. Na navedeni pravni podlagi je dano pooblastilo carinskim organom, da vsebinsko preverijo carinsko deklaracijo takoj po sprejemu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - prekrškovni postopek
Tožena stranka je zgolj presojala procesno predpostavko zakonske dopustnosti vložitve pravnega sredstva (pritožbe) zoper sodbo o prekršku. Med strankama je namreč nesporno, da tožniku s plačilnim nalogom, katerega pravilnost je potrdila sodba o prekršku, ni bila izrečena višja globa (417,29 EUR) od najnižje predpisane globe za prekršek (417,30 EUR), zato zakonska določba drugega odstavka 66. člena ZP-1 ne dovoljuje vložitve pravnega sredstva.
Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2007 – 2013 člen 14.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis za razvoj centrov odličnosti - razpisni pogoji - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev v upravnem sporu glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj je stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne sme spuščati v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oz. primerno odločitev, kar pomeni, da presojo glede dejanskih vprašanj (večja ali ustreznost ponudnikov) sodišče opravi preko presoje spoštovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek - izvršba na podlagi verodostojne listine - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora
Tožena stranka je v zvezi s tožnikovo vlogo za dodelitev BPP pravilno ugotovila, da dodelitev BPP v tej (pritožbeni) fazi postopka ni razumna, saj bo šele od odločitve višjega sodišča o pritožbi odvisno, ali bo sodišče prve stopnje moralo o zadevi ponovno odločati.
ZDoh-1 člen 35, 35/2. ZDDPO-1 člen 11, 11/3. SRS (2001) standard 21, 39.
davek od dohodkov iz dejavnosti - akontacija dohodnine - davčno priznani odhodki - kilometrina - potni nalogi - verodostojna knjigovodska listina - podaljšanje roka za pripombe in za predložitev dokumentacije
Glede na ugotovljene pomanjkljivosti pri pregledu nalogov za službeno potovanje in pripadajočih obračunov potnih stroškov je davčni organ pravilno ugotovil, da potni nalogi ne predstavljajo verodostojne knjigovodske listine v smislu SRS 21 in 39 ter s tem podlage za knjiženje odhodkov. Odločitev, da se odhodki, knjiženi v nasprotju s SRS, davčno ne priznajo, je utemeljena v določbah 11. člena ZDDPO-1.
Tožeča stranka do izdaje zapisnika ni predložila nobenega dodatnega dokumenta, ki bi dokazoval službene poti. Dokumentov tudi ni predložila v dodatnem 20- dnevnem roku za vložitev pripomb na zapisnik oziroma ni predložila dokazov o njihovem pridobivanju. Stališče, da bi ji davčni organ rok za pripombe in predložitev dodatne dokumentacije moral podaljšati, je že zato neutemeljeno.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - bistveno povečanje vrednosti nepremičnine - sprememba identitete podržavljene stavbe - nova stvar - gradnja na tujem svetu
Na podržavljenem objektu so bili po podržavljenju izvedeni gradbeni posegi v obliki prizidave dodatnega (novega) objekta in rekonstrukcije osnovnega (starega) objekta. Drugostopenjski organ je ugotovljena dejstva ocenil z vidika vpliva na spremembo identitete podržavljene stavbe in presodil, da so nastale takšne spremembe, da ni mogoče govoriti le o bistvenem povečanju vrednosti stavbe zaradi novih investicij (in uporabiti 25. člen ZDen), temveč da je po podržavljenju nastala nova nepremičnina.
Prvi kriterij, po katerem se je upravni organ pravilno opredeljeval o identiteti sedanjega objekta, je namen, kateremu je služila stavba ob podržavljenju in njen sedanji namen. Na spremenjeno identiteto sedanje zgradbe kaže tudi razlika v vrednosti podržavljenega objekta glede na vrednost sedanjega objekta ter primerjava vrednosti starega podržavljenega objekta z vrednostjo prizidka. Tretjo razliko, ki jo je ugotovil, organ izpeljuje iz dejstva zgrajenega prizidka - organ ugotavlja, da je stari del z izgradnjo prizidka izgubil svojo samostojnost ter le skupaj z novim delom pomeni funkcionalno celoto.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere je bilo ugotovljeno, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekt oz. „missing traderji“, tožniku pa se očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajateljev računov ter iz objektivnih okoliščin zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti. Zato mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - dolžnost povrnitve stroškov postopka - pridobitev premoženja
Pogoj, da nastane dolžnost povrnitve sredstev je, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke. V obravnavani zadevi pa je iz sodne poravnave razvidno, da je tožnik v upravnem sporu zavezan C.C. plačati 2.000,00 EUR. Iz teksta torej izhaja, da tožnik v postopku ni uspel, na podlagi sodne poravnave pa ni pridobil niti premoženja niti dohodkov, ampak mora nasprotni stranki celo izplačati določen denarni znesek, zato niso podane okoliščine iz 48. člena ZBPP, na podlagi katerih bi lahko tožena stranka tožniku odmerila razliko med stroški, plačanimi iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka.