upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obvestilo - sodba sodišča - zapisnik o inšpekcijskem pregledu - prvostopenjski upravni akt - predlog o odločitvi o uklonilnem zaporu - plačilni nalog - zavrženje tožbe
Tožba se zavrže, če sodišče ugotovi, da akti, ki se izpodbijajo s tožbo, niso upravni akti ali akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 1, 2, 36, 36/1, 36/1-4. Pravilnik o upravnem nadzoru v zdravstvu člen 12. ZUP člen 2.
upravni nadzor nad zakonitostjo dela v zdravstvu - nadzor nad prevedbami plač - odločba o ugotovljenih nepravilnostih - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V upravnem sporu sodišče ni pristojno odločati o zakonitosti tistih aktov, ki nimajo značilnosti dokončnega upravnega akta v smislu 2. in 3. odstavka 2. člena ZUS-1.
Vsaka odločitev v zvezi z nadzorstvom nad opravljanjem zdravstvene dejavnosti v smislu določil IX. poglavja Zakona o zdravstveni dejavnosti še ne more biti predmet presoje zakonitosti v upravnem sporu, saj mora stranka v takšni tožbi tudi utemeljiti, da gre za pravico (oziroma obveznost) v smislu 23. člena v povezavi s 87. in 1. odstavkom 157. člena Ustave RS.
informacija javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - oseba javnega prava - nosilec javnih pooblastil - poslovna skrivnost - javni interes
Študentska organizacija univerze je pravna oseba javnega prava in s tem tudi zavezanka za posredovanje informacij po ZDIJZ. Sicer ni ustanovljena z zakonom in njena ustanoviteljica ni Republika Slovenija, vendar prvo pravno ureditev tega področja pomeni Zakon o skupnosti študentov, ki je določil organiziranost študentske organizacije in pravila za njeno (ponovno) ustanovitev. Določil je, da bo ustanovljena, ko bodo predstavniki študentov, izvoljeni na neposrednih in tajnih volitvah, v skladu z akti študentskih organizacij, ki delujeta na univerzah v Ljubljani in v Mariboru, z dvotretjinsko večino sprejeli temeljni akt, ta akt pa je Študentska ustava.
Javni interes glede razkritja je podan, če so ogrožene take vrednote, kot so življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. Zaradi zanimanja javnosti in medijev pa ni mogoče poseči v avtonomijo gospodarske družbe.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi dveh računov in ugotovitev, da družbi dobav in storitev, zaračunanih po navedenih dveh računih, nista opravili in da sta bila navedena računa izdana le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti. Tožniku se očita, da je sodeloval pri transakcijah, ki so bile del utaje davka na dodano vrednost. Družbi nista mogli dobaviti blaga oziroma storitev, ker sploh nista poslovali in nista imeli za to niti kadrovskih niti materialnih pogojev, prav tako dobav blaga oz. storitev zanju ni opravil nihče drug, saj iz prometa na transakcijskih računih ni razvidno plačilo podizvajalcev.
razlastitev - zahteva za vrnitev razlaščenih nepremičnin - rok za pričetek gradnje
ZJC v prvem odstavku 31. člena določa, da če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnjega člena v štirih letih ne pričnejo uporabljati za namene razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom. S takšno dikcijo („v skladu z zakonom“) po presoji sodišča citirana določba ZJC glede zahteve in pogojev za vrnitev razlaščenih zemljišč napotuje na uporabo ZUreP-1, ki ureja celoten postopek razlastitve. To pomeni, da je pri odločanju o zahtevi za vrnitev razlaščenih nepremičnin, poleg specialnih določb ZJC (ker so bile sporne parcele tožnici razlaščene zaradi izgradnje enostranskega spremljajočega objekta, ki se glede na drugi odstavek 13. člena ZJC šteje za del avtoceste), treba upoštevati tudi določbo prvega odstavka 111. člena ZUreP-1 in ugotoviti, ali je razlastitveni upravičenec v roku iz prvega odstavka 102. člena ZUreP-1 začel z gradnjo enostranskega spremljajočega objekta.
ZDavP-2 člen 125. ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2.
DDV - dodatna odmera DDV - izbris pravne osebe iz sodnega registra - izbris brez likvidacije - aktivni družbenik - zastaranje
S tem, ko je bila prvotna prvostopenjska odločba z odločbo drugostopenjskega organa z dne 30. 12. 2008 odpravljena in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek, ni nastopila situacija odprave pretrganja zastaranja, kakor da prvostopna odločba z dne 5. 7. 2004 sploh ne bi bila izdana, ampak se je tudi po presoji sodišča postopek odmere davka nadaljeval. Petletni zastaralni rok odmere davka torej ni bil kršen. Kršen pa ni bil tudi desetletni objektivni zastaralni rok, saj je bila tudi nova odmera davka v izpodbijani odločbi izvedena v postavljenem roku.
Družba je bila 14. 11. 2008 izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po 1. točki 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP. Tožnik dejstvu, da je bil aktivni družbenik v izbrisani družbi, ni ugovarjal; ergo odgovarja upnikom za plačilo obveznosti izbrisane družbe.
Ker tožnikov mesečni dohodek v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka po ZSV, je odločitev o zavrnitvi tožnikove vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilna.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Sklicevanje na obrazložitve drugih (upravnih) odločb sicer v načelu za obrazložitev konkretne upravne odločitve ne zadošča. Ker pa je tožnik vse odločbe, na katere se sklicuje obrazložitev, po podatkih spisov nesporno prejel in je torej z njihovo vsebino nedvomno seznanjen, iz njih pa so jasno razvidni (v večini primerov že večkrat ponovljeni) razlogi za pričakovani neuspeh s tožbo, je, ob zapovedani ekonomičnosti vodenja postopka za dodelitev BPP, navedena pomanjkljivost obrazložitve po presoji sodišča nebistvena. Ob upoštevanju obrazložitev konkretno navedenih odločb o BPP, na katere se sklicuje in ki se nahajajo v upravnih spisih, obrazložitev namreč omogoča preizkus izpodbijane odločbe.
Nepravilnosti, ki imajo za posledico ničnost odločbe, lahko posegajo tako v pravni položaj oseb, ki so imele formalni status stranke v postopku izpodbijane odločbe, kot tudi v pravni položaj tretjih, ki v postopku izdaje te odločbe niso bili udeleženi. Vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, so zato v enakem pravnem položaju, ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe.
Tožniki bi ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP lahko uspešno uveljavljali le, če bi bili oni sami lastniki oziroma uporabniki zemljišč, ki so se določila kot funkcionalna zemljišča s sporno odločbo, kar pa nesporno niso bili.
Zmotno je stališče tožnikov, da izdaja odločbe brez upravičene stranke in brez prisotnosti pooblaščenke tožnikov ter posledično brez njihove vednosti, kar sicer lahko pomeni kršitev določb ZUP, ZDen oziroma ZUN, predstavlja nedovoljeno dejanje iz 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, saj bi, če bi bilo mogoče tako razlagati ta ničnostni razlog, vsaka kršitev materialnega ali/in procesnega zakona s strani upravnega organa pomenila tako dejanje.
davčna izvršba - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davka - absolutno zastaranje
V obravnavani zadevi gre za izvršbo po odločbi, izdani dne 31. 7. 2001 in izvršljivi dne 8. 9. 2001; izpodbijani sklep o izvršbi pa je bil izdan 14. 4. 2010. Do absolutnega zastaranja oziroma poteka desetletnega roka glede pravice do izterjave davčne obveznosti tako ni prišlo, niti ob upoštevanju 126. člena ZDavP-2, ki je sicer za davčne zavezance ugodnejši od ZDavP.
Po določbah Zakona o gospodarskih družbah mora družba voditi poslovne knjige na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin. Vrste poslovnih knjig in knjigovodskih listin, njihovo vsebino, nadzor, gibanje in hranjenje podrobneje urejajo računovodski standardi. Na podlagi opravljene navzkrižne kontrole računov je bilo ugotovljeno, da dobave blaga dejansko niso bile izvršene, da A. ni obračunal in plačal DDV v tistih zneskih, kot je višino DDV uveljavljal in odbijal tožnik in da tako posledično ni izpolnjen pogoj za odbitek DDV na podlagi 1. odstavka 40. člena ZDDV.
Tožnik presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 22. členu ZSV, zato ni izpolnjen finančni pogoj iz 13. člena ZBPP za odobritev BPP.
ZZKat člen 26, 26/2. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-6.
zemljiški kataster - sprememba posestne meje - ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe
Tožnik zahteva ugotovitev ničnosti zarisa posestne meje, za katero zatrjuje, da je v nasprotju s stanjem v katastru na dan 16. 8. 1977 ter da je prišlo do navedene spremembe brez izvedenega ugotovitvenega postopka in brez izdaje kakršnegakoli upravnega akta. Glede na določbo 279. člena ZUP je za nično, ob izpolnjevanju enega izmed v tem členu določenih pogojev, mogoče izreči le odločbo ali sklep, s katerim je bilo odločeno o vsebinskih vprašanjih, ne pa tudi dejanja, kar zahteva tožnik v obravnavani zadevi, saj le-to nima značaja upravnega akta.
Kolikor tožnik meni, da podatki o zemljiškem katastru niso usklajeni, lahko pod pogoji iz 9. člena ZEN zahteva uskladitev podatkov zemljiškega katastra.
prispevki za socialno varnost - delo dijakov in študentov preko pooblaščenih študentskih servisov in agencij - vračilo plačanih pavšalnih prispevkov za posebne primere zavarovanja - razlaga zakona
225. člen ZPIZ-1 je v povezavi z 204. členom istega zakona oziroma zakonom kot celoto dovolj jasen. Zatrjevano neskladje med navedenima členoma ZPIZ-1 je tudi po presoji sodišča le formalna (redakcijska) napaka in ne vsebinsko drugačna ureditev od predhodne. Obvezno zavarovani morajo biti vsi dijaki in študentje, ki sodelujejo pri delu preko študentskih organizacij in agencij. Sodišče pri tem dodaja, da je treba pri določbah o obveznem zavarovanju glede na njihov namen izhajati iz takšne razlage, ki ščiti tistega, ki naj se obvezno zavaruje.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - odškodnina - namembnost zemljišča ob podržavljenju - vrednotenje zemljišč
Bistveno za razlago določbe 2. odstavka 32. člena ZDen je, da so objekti, ki se uveljavljajo kot ovira za vrnitev v naravi, zgrajeni po podržavljenju.
Tožeča stranka utemeljeno ugovarja ugotovljenemu pravnemu statusu zemljišč. Namreč kolikor so na zemljišču stali ob podržavljenju objekti (čeprav ne v lasti tožeče stranke), podržavljeno zemljišče ni bilo kmetijsko zemljišče. Ovrednotiti bi ga bilo potrebno kot nezazidano stavbno zemljišče. Tako je uveljavljeno stališče sodne prakse v primerih, ko je objekte zgradil drug subjekt kot lastnik zemljišča in mu zato odškodnina za objekte ne pripada.
V skladu z 214. členom ZUP mora obrazložitev odločbe obsegati obrazložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbe določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev ter razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Neobrazložena odločba organa druge stopnje glede nakazanih postavk je po mnenju sodišča nedvomno mogla bistveno vplivati na odločitev o stvari. Drugostopenjskaa odločitev torej v bistvenih postavkah nima tiste vsebine, ki bi stranki omogočila, da razloge odločitve izpodbija, prav tako pa tudi sodišče v danem primeru pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna izguba - pokrivanje davčne izgube - podjetje v delni javni lasti
Pravilna je takšna razlaga 6. člena ZDDPO, po kateri je (bilo) javno podjetje, ki je (bilo) le deloma v javni lasti, oproščeno plačila davka od dobička pravnih oseb samo od sorazmernega dela dobička (ki pripada proračunu Republike Slovenije oziroma občine). Ob upoštevanju takšne razlage je tožeča stranka v davčnih obračunih za leti 2006 in 2007 zmanjšanje davčne osnove na račun pokrivanja davčne izgube iz preteklih davčnih obdobij uveljavila v previsokih zneskih, saj je pri pokrivanju davčne izgube iz leta 2001 in leta 2002 upoštevala davčno izgubo v znesku, preračunanem na celotni kapital oziroma celotni (100 %) lastniški delež, in ne v višini, kakršna je bila (pravilno) izkazana v davčnih obračunih za navedeni leti. Za takšen preračun ni imela pravne podlage, tudi ne zaradi spremembe davčne zakonodaje (ZDDPO-1), po kateri se obdavčuje celotni dobiček javnih podjetij. Tako po določbah ZDDPO-1 (29. člen) kot po določbah ZDDPO-2 (36. člen) se davčna osnova lahko zmanjša na račun izgub iz preteklih davčnih obdobij in s tem izgub, ki so bile ugotovljene v davčnih obračunih za pretekla davčna obdobja v skladu s takrat veljavnimi predpisi. Prav zato je pomembno, da se v davčnem obračunu ugotovi davčna izguba v pravilni višini, kajti (le) tako ugotovljena davčna izguba lahko zniža davčno osnovo v naslednjih davčnih obdobjih.
ZDoh-2 člen 15, 15/1, 15/2, 27, 27-4, 28, 75, 75/2, 75/2-2. ZDen člen 72, 72/2.
dohodnina - denacionalizacija - odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - dohodek iz oddajanja premoženja v najem
Izplačilo odškodnine, ki jo je tožnica prejela v letu 2007 zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja oziroma iz naslova vzdrževanja nepremičnin v času od uveljavitve ZDen do dneva, ko je bilo premoženje vrnjeno, je obdavčeno z dohodnino kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem.
davčni postopek - upravni postopek - načelo zakonitosti - za odločanje relevantni predpis - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka
Skladno z načelom zakonitosti je davčni organ dolžan postopek voditi po določbah procesnega zakona, ki velja v času vodenja postopka, kolikor ta zakon ne določa drugače. V prehodnih določbah ZDavP-2, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe, za zadeve, kot je obravnavana, odstopa od navedenega splošnega pravila ne določa.
Kršitve načela hitrosti in ekonomičnosti postopka dolgotrajnost postopka sama po sebi še ne dokazuje; hkrati pa kršitev, kolikor je podana, ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka, torej take, ki bi narekovala odpravo odločbe. Stranka ima namreč možnost postopek pospešiti s pravnimi sredstvi zaradi molka organa tako v postopku na prvi kot tudi v postopku na drugi stopnji.
vojni veteran - status vojnega veterana - priznanje statusa vojnega veterana - obnova postopka - subjektivni rok
Iz določbe prvega odstavka 263. člena ZUP izhaja, da stranka lahko predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. V predmetni zadevi tožnik predloga za obnovo postopka ni vložil v navedenem subjektivnem roku enega meseca. Tožnikove ugovore, da je tožnik življenjepis, na katerega se sklicuje, začel pisati 6. 9. 2006 ter da je bil zaključen 12. 10. 2006 pa sodišče zavrača kot neutemeljene. Na navedenem življenjepisu je datum 6. 9. 2006, tožnik pa ni z ničemer dokazal, da naj bi ta življenjepis v resnici nastal kasneje.