Po določbah Zakona o gospodarskih družbah mora družba voditi poslovne knjige na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin. Vrste poslovnih knjig in knjigovodskih listin, njihovo vsebino, nadzor, gibanje in hranjenje podrobneje urejajo računovodski standardi. Na podlagi opravljene navzkrižne kontrole računov je bilo ugotovljeno, da dobave blaga dejansko niso bile izvršene, da A. ni obračunal in plačal DDV v tistih zneskih, kot je višino DDV uveljavljal in odbijal tožnik in da tako posledično ni izpolnjen pogoj za odbitek DDV na podlagi 1. odstavka 40. člena ZDDV.
brezplačna pravna pomoč - pristojni organ za odločanje o vlogi - socialni spor
Tožnik uveljavlja dodelitev BPP za vložitev odškodninske tožbe zoper ZPIZ zaradi priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja. Ker prosi za dodelitev BPP v zadevi socialnega spora, o kateri bi po določbi 2. alinee prvega odstavka 31.a člena ZBPP moral odločiti pristojni organ za BPP Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, je izpodbijano odločbo izdal stvarno nepristojni organ.
davčni postopek - upravni postopek - načelo zakonitosti - za odločanje relevantni predpis - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka
Skladno z načelom zakonitosti je davčni organ dolžan postopek voditi po določbah procesnega zakona, ki velja v času vodenja postopka, kolikor ta zakon ne določa drugače. V prehodnih določbah ZDavP-2, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe, za zadeve, kot je obravnavana, odstopa od navedenega splošnega pravila ne določa.
Kršitve načela hitrosti in ekonomičnosti postopka dolgotrajnost postopka sama po sebi še ne dokazuje; hkrati pa kršitev, kolikor je podana, ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka, torej take, ki bi narekovala odpravo odločbe. Stranka ima namreč možnost postopek pospešiti s pravnimi sredstvi zaradi molka organa tako v postopku na prvi kot tudi v postopku na drugi stopnji.
denacionalizacija - delna odločba - vračanje premoženja agrarni skupnosti - aktivna legitimacija - identiteta prejšnje in ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - lastninska pravica civilne pravne osebe - pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL
Delne odločbe, tudi če se nanašajo na isto ali podobno dejansko stanje in na isto ali podobno pravno podlago, imajo enako vsebino kot popolna odločba, kar pomeni, da je za vsak zahtevek, o katerem se odloči z delno odločbo, treba ugotavljati aktivno legitimacijo stranke. Delna odločba velja glede pravnih sredstev in glede izvršbe za samostojno odločbo. Glede na to ni mogoče šteti, da stališče v prej navedenih sodbah, predvsem ob morebitnih drugačnih dejanskih ugotovitvah, veže upravni organ pri izdaji nove delne odločbe.
Vrnitev premoženja po ZPVAS lahko zahtevajo člani ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti, vračajo pa se premoženje in pravice, ki so bile agrarnim skupnostim odvzete. Bistvena je torej identičnost agrarne skupnosti, katere člani lahko zahtevajo premoženje oziroma pravice enake pravne narave, kot je bila ob podržavljenju. Da bi upravni organ ta dejstva lahko preveril, bi moral upoštevati akte, ki so jih bili člani nekdanje agrarne skupnosti ali njihovi dediči, na katere je bila prenesena pravica, po določbi 5. člena ZPVAS dolžni sprejeti ob ponovni vzpostavitvi. Zgolj sedanje lastniško stanje ni zadostno za ugotovitev ovire za vrnitev podržavljenega premoženja.
prispevki za socialno varnost - delo dijakov in študentov preko pooblaščenih študentskih servisov in agencij - vračilo plačanih pavšalnih prispevkov za posebne primere zavarovanja - razlaga zakona
225. člen ZPIZ-1 je v povezavi z 204. členom istega zakona oziroma zakonom kot celoto dovolj jasen. Zatrjevano neskladje med navedenima členoma ZPIZ-1 je tudi po presoji sodišča le formalna (redakcijska) napaka in ne vsebinsko drugačna ureditev od predhodne. Obvezno zavarovani morajo biti vsi dijaki in študentje, ki sodelujejo pri delu preko študentskih organizacij in agencij. Sodišče pri tem dodaja, da je treba pri določbah o obveznem zavarovanju glede na njihov namen izhajati iz takšne razlage, ki ščiti tistega, ki naj se obvezno zavaruje.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - odškodnina - namembnost zemljišča ob podržavljenju - vrednotenje zemljišč
Bistveno za razlago določbe 2. odstavka 32. člena ZDen je, da so objekti, ki se uveljavljajo kot ovira za vrnitev v naravi, zgrajeni po podržavljenju.
Tožeča stranka utemeljeno ugovarja ugotovljenemu pravnemu statusu zemljišč. Namreč kolikor so na zemljišču stali ob podržavljenju objekti (čeprav ne v lasti tožeče stranke), podržavljeno zemljišče ni bilo kmetijsko zemljišče. Ovrednotiti bi ga bilo potrebno kot nezazidano stavbno zemljišče. Tako je uveljavljeno stališče sodne prakse v primerih, ko je objekte zgradil drug subjekt kot lastnik zemljišča in mu zato odškodnina za objekte ne pripada.
ZTuj-1 člen 30, 30/1, 40, 93k, 93k/1, 93k/1-4. ZZZDR člen 124, 124/1.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - starš slovenskega državljana - dolžnost preživljanja staršev
Tožničina mati ima dovolj sredstev za preživljanje, tožnica pa v upravnem postopku ni zatrjevala in niti dokazovala, da pokojnina, ki jo prejema mati ne zadošča za njeno oskrbo, zato je neutemeljen tožbeni očitek, da dejansko stanje glede njene preživninske obveznosti do matere ni bilo pravilno ugotovljeno.
Obravnavani postopek glede predloga za obnovo postopka, ki temelji na 9. točki 260. člena ZUP, po kateri lahko predlaga obnovo postopka oseba, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ji taka možnost ni bila dana, ni pravnomočno končan, v zadevi ni mogoče uporabiti 1. odstavka 62. člena ZGO-1 kot podlage za presojo, ali je tožnik lahko stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Ustavno sodišče je v 36. točki obrazložitve navedlo, da bodo morali pristojni upravni organi glede določanja stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja o tem vprašanju odločati skladno z ZUP in materialnimi predpisi, ki določajo pravno korist oseb, ki bodo zatrjevale pravni interes za sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - zmanjšanje vodnega povračila iz naslova stroškov
Določba 124. člena ZV-1 ne daje podlage za zmanjšanje vodnega povračila zavezanca iz naslova stroškov, ki jih je tožnik utrpel zaradi saniranja naravne ujme. Navedeni stroški tožnika so kvečjemu lahko podlaga za samostojen tožbeni zahtevek na podlagi določb ZV-1, v postopku pred rednim sodiščem, nikakor pa ne morejo biti „pobotane“ v tem upravnem sporu z zneskom odmerjenega vodnega povračila zavezancu.
gradbeno dovoljenje - postopek za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - pravni interes
Tožnik ne more uspešno uveljavljati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za gradnjo, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru javne koristi. Tožnik nima pravnega interesa za uveljavljanje ugovorov v zvezi z dolžnostjo zagotovitve minimalnega števila parkirnih mest, dolžnostjo zagotovitve smetnjakov, dovoljenim razmerjem med velikostjo gradbene parcele in bruto etažno površino objekta, pridobitvijo soglasja komunalnega podjetja oziroma urbanistične službe ter velikostjo kleti v novogradnji. Tožnik tudi ne more uveljavljati ugovorov, ki predstavljajo izključno zaščito njegovih dejanskih interesov, torej ugovorov, ki nimajo neposredne podlage v predpisih, ki urejajo gradnjo objektov.
Pravnomočnost zavrnilne odločbe z dne 9. 10. 2009 v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ni bila ugotovljena, zato manjka eden od bistvenih pogojev za izdajo sklepa o zavrženju vloge po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP.
ZUP člen 169, 170, 171, 279, 279/1, 279/1-6. ZKZ člen 57.
komasacija - zahteva za izrek odločbe za nično - izvršitev odločbe - evidentiranje pravnega dejstva - podatki iz javnih listin
Izpodbijana odločitev glede izvršenosti sporne odločbe temelji na dejstvu, ugotovljenem na podlagi javnih listin, tožnica pa dejstva, da sporna odločba dejansko ni izvršljiva, ne dokazuje z novo javno listino, niti ne dokazuje, da so v uporabljenih javnih listinah dejstva neresnično potrjena oziroma da so javne listine nepravilno sestavljene.
V sodni praksi je zavzeto stališče, da obvezne razlage, s katero občinski svet ne pojasnjuje svojega predpisa, ampak ga po vsebini spreminja oziroma dopolnjuje, ni mogoče upoštevati. Kadar je namreč taka razlaga sprejeta po običajnem postopku in ne po postopku, ki ga za spremembo prostorskih aktov predpisuje zakon, je razlaga z njim v neskladju.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - višinski gabarit rezervoarja - znatno odstopanje
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih dopušča tolerance tlorisnih in višinskih gabaritov oziroma dopušča drugačno odstopanje pri gabaritih, če to neobhodno narekujejo tehnološke rešitve objektov. V spreminjanju gabaritov rezervoarja pa primarno ne gre za nove tehnološke rešitve, pač pa za povečanje kapacitete rezervoarja za katerega je že bilo izdano gradbeno dovoljenje. Zato je po oceni sodišča mnenje Inštituta za vode RS le strokovna utemeljitev višinskega gabarita rezervoarja nad 12 m, ki pa se ne spušča v vprašanje, ali je glede na določbe PUP sploh dopustno projektirati rezervoar, ki tako znatno odstopa od dovoljenja višinskega gabarita, določenega v 10. členu PUP.
ZPlaSS člen 146, 146/3, 146/3-1, 146/4. ZIZ člen 40, 40/10. ZOdv člen 10, 10/2.
podatki iz registra transakcijskih računov fizičnih oseb - dostop do podatkov - zahteva odvetnika - izkazanost pravnega interesa
Za pridobitev osebnih podatkov o transakcijskih računih fizičnih oseb, ki se obdelujejo v registru transakcijskih računov, ne zadošča, da odvetnik predloži splošno pooblastilo stranke, pač pa mora izkazati, da podatke potrebuje za opravo konkretnega opravila v konkretni zadevi (pravni interes).
ZGO-1 člen 3, 3/1, 3a, 3a/1, 120, 120/1, 152. ZUP člen 11.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - kmečka lopa - nezahtevni objekt - dolžnost govoriti resnico
Po 11. členu ZUP morajo stranke pred organom govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice, ki so jim priznane s tem in drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek. Z odločitvijo, da bosta zamolčala dejstva oz. o njih izpovedala drugače, sta tožnika pristala tudi na posledice, ki bodo zaradi tega nastale, torej da bosta v upravnem postopku obravnavana kot investitorja oz. lastnika nelegalno zgrajenega objekta.
V zadevi ni sporno, da objekt leži v varovanem območju, tožnika pa soglasja za poseg v varovanem območju nista pridobila, zaradi česar v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen pogoj za gradnjo enostavnega objekta. Sporni nezahtevni objekt, tudi če se šteje, da se je njegova gradnja začela pred začetkom uporabe ZGO-1B kot gradnja enostavnega objekta, zato ni mogel pridobiti gradbenega dovoljenja po samem zakonu.
Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali in v kakšnem obsegu sta bili pri odmeri komunalnega prispevka upoštevani okoliščini povečanja neto tlorisne površine objekta in spremenjene namembnosti.
Če se objekt glede nekaterih vrst komunalne opreme na novo (prvič) priključuje nanjo, bi moral to organ v svoji odločbi izrecno navesti – povedati, za katero komunalno opremo gre in na tej podlagi opraviti izračun komunalnega prispevka.
brezplačna pravna pomoč - združitev zadev v en postopek - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - zamolčanje podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Upravni organ lahko zaradi smotrnosti in ekonomičnosti postopka združi več upravnih zadev v en sam postopek.