denacionalizacija - delna odločba - vračanje premoženja agrarni skupnosti - aktivna legitimacija - identiteta prejšnje in ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - lastninska pravica civilne pravne osebe - pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL
Delne odločbe, tudi če se nanašajo na isto ali podobno dejansko stanje in na isto ali podobno pravno podlago, imajo enako vsebino kot popolna odločba, kar pomeni, da je za vsak zahtevek, o katerem se odloči z delno odločbo, treba ugotavljati aktivno legitimacijo stranke. Delna odločba velja glede pravnih sredstev in glede izvršbe za samostojno odločbo. Glede na to ni mogoče šteti, da stališče v prej navedenih sodbah, predvsem ob morebitnih drugačnih dejanskih ugotovitvah, veže upravni organ pri izdaji nove delne odločbe.
Vrnitev premoženja po ZPVAS lahko zahtevajo člani ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti, vračajo pa se premoženje in pravice, ki so bile agrarnim skupnostim odvzete. Bistvena je torej identičnost agrarne skupnosti, katere člani lahko zahtevajo premoženje oziroma pravice enake pravne narave, kot je bila ob podržavljenju. Da bi upravni organ ta dejstva lahko preveril, bi moral upoštevati akte, ki so jih bili člani nekdanje agrarne skupnosti ali njihovi dediči, na katere je bila prenesena pravica, po določbi 5. člena ZPVAS dolžni sprejeti ob ponovni vzpostavitvi. Zgolj sedanje lastniško stanje ni zadostno za ugotovitev ovire za vrnitev podržavljenega premoženja.
brezplačna pravna pomoč - pristojni organ za odločanje o vlogi - socialni spor
Tožnik uveljavlja dodelitev BPP za vložitev odškodninske tožbe zoper ZPIZ zaradi priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja. Ker prosi za dodelitev BPP v zadevi socialnega spora, o kateri bi po določbi 2. alinee prvega odstavka 31.a člena ZBPP moral odločiti pristojni organ za BPP Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, je izpodbijano odločbo izdal stvarno nepristojni organ.
davek na promet nepremičnin - davčni zavezanec - razveza pogodbe
Napoved za odmero davka na promet nepremičnin lahko vloži le davčni zavezanec, ki je tisti, ki nepremičnino odplačno prenaša in je lastnik nepremičnine. Tudi če se pogodbeni stranki dogovorita, da nosi stroške plačila davka kupec oziroma druga pogodbena stranka, ima ta sicer pravico do pritožbe oziroma do uporabe drugih pravnih sredstev, ne postane pa zaradi tega davčni zavezanec.
Določba 7. alinee 10. člena ZDPN-2 se nanaša na situacijo, ko do zemljiško-knjižnega prenosa nepremičnine še ni prišlo, ker se je pogodba pred tem že razvezala.
razlastitev - odločba o razlastitvi - odprava pravnomočne odločbe - delna odprava odločbe - začetek izvajanja del
Pogoj za odpravo pravnomočnih odločb o razlastitvi je podan le v primeru, če razlastitveni upravičenec na razlaščenem zemljišču ne opravi nobenih del, niti pripravljalnih. Tudi če so se začela izvajati pripravljalna dela le na delu razlaščenega zemljišča, ni podlage za odpravo pravnomočne odločbe o razlastitvi po določbi drugega odstavka 26. člena ZRPPN. Razlaščene parcele je namreč šteti kot dejansko in pravno celoto, in kolikor so se le na delu zemljišča začela izvajati pripravljalna dela, to že pomeni oviro za vrnitev parcele.
ZGO-1 člen 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - manj zahtevni objekt - gradnja karting steze
Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da med strankama ni sporno, da za izvedbo gradnje obravnavane karting steze tožnik ni pridobil gradbenega dovoljenja. Sporno pa je, ali gre pri izvedenih delih le za investicijsko vzdrževalna dela na obstoječem objektu. Glede na listine upravnih spisov v obravnavanem primeru ne gre le za investicijsko vzdrževalna dela na obstoječem objektu – karting stezi, temveč gre za objekt, ki se glede na določbe Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost uvršča med manj zahtevne objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.
Da bi bila knjigovodska listina verodostojna, ni dovolj, da vsebuje formalne elemente, ki jih skladno s SRS mora vsebovati. Kot pravilno navedeta že oba davčna organa, je knjigovodska listina verodostojna, če se pri njenem kontroliranju pokaže, da lahko strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na njeni podlagi popolnoma jasno in brez dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka. Zahteve davčnih organov, ki se nanašajo na opis poslovnega dogodka, predstavljajo konkretizacijo določb SRS.
Ker resničnost zaračunanih storitev ostaja neizkazana, je izpodbijana odločitev skladna z določbami 40. člena ZDDV, po katerih lahko odbitek vstopnega DDV davčni zavezanec opravi za njemu opravljen promet blaga in storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.
ZUP člen 169, 170, 171, 279, 279/1, 279/1-6. ZKZ člen 57.
komasacija - zahteva za izrek odločbe za nično - izvršitev odločbe - evidentiranje pravnega dejstva - podatki iz javnih listin
Izpodbijana odločitev glede izvršenosti sporne odločbe temelji na dejstvu, ugotovljenem na podlagi javnih listin, tožnica pa dejstva, da sporna odločba dejansko ni izvršljiva, ne dokazuje z novo javno listino, niti ne dokazuje, da so v uporabljenih javnih listinah dejstva neresnično potrjena oziroma da so javne listine nepravilno sestavljene.
Pravnomočnost zavrnilne odločbe z dne 9. 10. 2009 v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ni bila ugotovljena, zato manjka eden od bistvenih pogojev za izdajo sklepa o zavrženju vloge po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - višinski gabarit rezervoarja - znatno odstopanje
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih dopušča tolerance tlorisnih in višinskih gabaritov oziroma dopušča drugačno odstopanje pri gabaritih, če to neobhodno narekujejo tehnološke rešitve objektov. V spreminjanju gabaritov rezervoarja pa primarno ne gre za nove tehnološke rešitve, pač pa za povečanje kapacitete rezervoarja za katerega je že bilo izdano gradbeno dovoljenje. Zato je po oceni sodišča mnenje Inštituta za vode RS le strokovna utemeljitev višinskega gabarita rezervoarja nad 12 m, ki pa se ne spušča v vprašanje, ali je glede na določbe PUP sploh dopustno projektirati rezervoar, ki tako znatno odstopa od dovoljenja višinskega gabarita, določenega v 10. členu PUP.
V sodni praksi je zavzeto stališče, da obvezne razlage, s katero občinski svet ne pojasnjuje svojega predpisa, ampak ga po vsebini spreminja oziroma dopolnjuje, ni mogoče upoštevati. Kadar je namreč taka razlaga sprejeta po običajnem postopku in ne po postopku, ki ga za spremembo prostorskih aktov predpisuje zakon, je razlaga z njim v neskladju.
gradbeno dovoljenje - postopek za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - pravni interes
Tožnik ne more uspešno uveljavljati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za gradnjo, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru javne koristi. Tožnik nima pravnega interesa za uveljavljanje ugovorov v zvezi z dolžnostjo zagotovitve minimalnega števila parkirnih mest, dolžnostjo zagotovitve smetnjakov, dovoljenim razmerjem med velikostjo gradbene parcele in bruto etažno površino objekta, pridobitvijo soglasja komunalnega podjetja oziroma urbanistične službe ter velikostjo kleti v novogradnji. Tožnik tudi ne more uveljavljati ugovorov, ki predstavljajo izključno zaščito njegovih dejanskih interesov, torej ugovorov, ki nimajo neposredne podlage v predpisih, ki urejajo gradnjo objektov.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - zmanjšanje vodnega povračila iz naslova stroškov
Določba 124. člena ZV-1 ne daje podlage za zmanjšanje vodnega povračila zavezanca iz naslova stroškov, ki jih je tožnik utrpel zaradi saniranja naravne ujme. Navedeni stroški tožnika so kvečjemu lahko podlaga za samostojen tožbeni zahtevek na podlagi določb ZV-1, v postopku pred rednim sodiščem, nikakor pa ne morejo biti „pobotane“ v tem upravnem sporu z zneskom odmerjenega vodnega povračila zavezancu.
ZTuj-1 člen 30, 30/1, 40, 93k, 93k/1, 93k/1-4. ZZZDR člen 124, 124/1.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - starš slovenskega državljana - dolžnost preživljanja staršev
Tožničina mati ima dovolj sredstev za preživljanje, tožnica pa v upravnem postopku ni zatrjevala in niti dokazovala, da pokojnina, ki jo prejema mati ne zadošča za njeno oskrbo, zato je neutemeljen tožbeni očitek, da dejansko stanje glede njene preživninske obveznosti do matere ni bilo pravilno ugotovljeno.
ZPlaSS člen 146, 146/3, 146/3-1, 146/4. ZIZ člen 40, 40/10. ZOdv člen 10, 10/2.
podatki iz registra transakcijskih računov fizičnih oseb - dostop do podatkov - zahteva odvetnika - izkazanost pravnega interesa
Za pridobitev osebnih podatkov o transakcijskih računih fizičnih oseb, ki se obdelujejo v registru transakcijskih računov, ne zadošča, da odvetnik predloži splošno pooblastilo stranke, pač pa mora izkazati, da podatke potrebuje za opravo konkretnega opravila v konkretni zadevi (pravni interes).
Obravnavani postopek glede predloga za obnovo postopka, ki temelji na 9. točki 260. člena ZUP, po kateri lahko predlaga obnovo postopka oseba, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ji taka možnost ni bila dana, ni pravnomočno končan, v zadevi ni mogoče uporabiti 1. odstavka 62. člena ZGO-1 kot podlage za presojo, ali je tožnik lahko stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Ustavno sodišče je v 36. točki obrazložitve navedlo, da bodo morali pristojni upravni organi glede določanja stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja o tem vprašanju odločati skladno z ZUP in materialnimi predpisi, ki določajo pravno korist oseb, ki bodo zatrjevale pravni interes za sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - združitev zadev v en postopek - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - zamolčanje podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Upravni organ lahko zaradi smotrnosti in ekonomičnosti postopka združi več upravnih zadev v en sam postopek.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Zgolj dejstvo, da se je tudi višje sodišče strinjalo s prvostopenjsko zavrnilo sodbo, še ne pomeni, da so pričakovanja tožnice, povezano z uspehom v revizijskem postopku, očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali in v kakšnem obsegu sta bili pri odmeri komunalnega prispevka upoštevani okoliščini povečanja neto tlorisne površine objekta in spremenjene namembnosti.
Če se objekt glede nekaterih vrst komunalne opreme na novo (prvič) priključuje nanjo, bi moral to organ v svoji odločbi izrecno navesti – povedati, za katero komunalno opremo gre in na tej podlagi opraviti izračun komunalnega prispevka.
ZGO-1 člen 3, 3/1, 3a, 3a/1, 120, 120/1, 152. ZUP člen 11.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - kmečka lopa - nezahtevni objekt - dolžnost govoriti resnico
Po 11. členu ZUP morajo stranke pred organom govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice, ki so jim priznane s tem in drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek. Z odločitvijo, da bosta zamolčala dejstva oz. o njih izpovedala drugače, sta tožnika pristala tudi na posledice, ki bodo zaradi tega nastale, torej da bosta v upravnem postopku obravnavana kot investitorja oz. lastnika nelegalno zgrajenega objekta.
V zadevi ni sporno, da objekt leži v varovanem območju, tožnika pa soglasja za poseg v varovanem območju nista pridobila, zaradi česar v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen pogoj za gradnjo enostavnega objekta. Sporni nezahtevni objekt, tudi če se šteje, da se je njegova gradnja začela pred začetkom uporabe ZGO-1B kot gradnja enostavnega objekta, zato ni mogel pridobiti gradbenega dovoljenja po samem zakonu.