rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih interesov - ista upravna zadeva - drugačno dejansko stanje zadeve
S pred tem izdano odločbo je bilo odločeno o tožnikovem rezidentstvu od 1. 1. 2005 dalje, s kasneje vloženo vlogo pa je tožnik zaprosil za ugotavljanje rezidentstva od leta 2008 dalje. Gre torej za identičen zahtevek, vendar za drugo dejansko stanje. Zaključek prvostopenjskega organa, da je bilo o tožnikovem zahtevku že pravnomočno odločeno, torej ni pravilen.
Tožnik vozil ni nabavil od družbe, ki je navedena na računih (gre za ponarejena računa), zato nima pravice do odbitka vstopnega vstopnega DDV na podlagi 63. člena ZDDV-1 v zvezi z omenjenima dvema avtomobiloma.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 20, 20/č, 20/č-4, 20/3.
šolstvo - napredovanje v naziv - upoštevanje dodatnega strokovnega dela - mednarodni kongres ali konferenca
V 3. odstavku 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive je določeno zgolj to, da se za mednarodno raven ali sodelovanje šteje sodelovanje med tremi ali več državami, ni pa določeno, koliko predstavnikov mora biti pri tem prisotnih iz vsake države. Torej zadostuje zgolj to, da je že samo eden predstavnik iz neke države prisoten in če so te države tri, gre za mednarodno raven. Razen tega v Pravilniku ni določeno, da se samostojni referat ne bi smel upoštevati, če je bil predstavljen na delavnici mednarodnega kongresa ali konference. Določeno je zgolj to, da se točkuje samostojni referat na mednarodnem kongresu ali konferenci, ni pa določeno, na kakšen način bi moral biti predstavljen, zato je po mnenju sodišča vseeno, ali je predstavljen na delavnici, kjer so lahko prisotni le predstavniki ene ali dveh držav, ali pa je predstavljen pred vsemi navzočimi.
Pogoj za izdajo odločbe na podlagi 175. člana ZDavP-2 je, da je bil zoper dolžnikovega dolžnika izdan sklep o izvršbi na denarno terjatev dolžnika ter da dolžnikov dolžnik ni ravnal v skladu s sklepom o izvršbi, s katerim mu je bilo naloženo, da zarubljeno terjatev plača na davčni račun. To pomeni, da lahko dolžnikov dolžnik v tem postopku uveljavlja le tiste ugovore, ki se nanašajo na izpolnitev obveznosti na podlagi sklepa o davčni izvršbi.
davčna izvršba - izvršba na denarne prejemke - neplačana globa za prekršek - dopustni ugovori
V postopku izvršbe izpodbijanje izvršilnega naslova ni več mogoče, zato tožnik v postopku ne more uspeti z navedbami, da mu je bila kazen za prekršek izrečena neutemeljeno.
nujna brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Tožnik je lastnik premoženja, ki presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, zato mu je bila nujna brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno, zaradi česar mora dobljena sredstva vrniti.
ZNSVS člen 26a, 26a/2, 26č, 26č/2, 26e. SZ-1 člen 10.
javni poziv - javni poziv za dodelitev subvencije - subvencije mladim družinam - pogoji za dodelitev subvencije - gradbeno dovoljenje - gradbeno dovoljenje za gradnjo zidanice - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zakonodajalec pogoja pridobljenega pravnomočnega gradbenega dovoljenja ni vezal na pojem „stanovanja“ in zato z argumentom, s katerim je upravni organ zavrnil vlogo tožnika, tega ne bi smel storiti, ampak bi moral upravni organ pri izdaji odločbe uporabiti 10. člen SZ-1. Tega določila pa upravna organa na prvi in drugi stopnji nista uporabila. Kajti z vidika 10. člena SZ-1, ki ureja pojem primernega stanovanja, izhaja, da bi tožnik moral - poleg tega, kar je v postopku izkazoval, to je, da je reševal prvo stanovanjsko vprašanje s tem, ko v predmetnem objektu z določeno razporeditvijo prostorov in površine živi z družino, plačuje davke, da imajo na navedenem naslovu člani družine dovoljenje za stalno prebivanje, da geodetska uprava predmetno nepremičnino vodi v evidenci kot stanovanjsko hišo, da je po Zakonu o evidentiranju nepremičnin kot dejanska raba določena stanovanjska raba – izkazati tudi, da ima uporabno dovoljenje in da objekt ustreza površinskim normativom po pravilniku iz 87. člena SZ-1.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 člen 85, 85/6.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij - razpisni pogoji - standardna klasifikacija dejavnosti - registrirana dejavnost
Tožnik nima prav, da je organ druge stopnje spregledal dejstvo, da se usnjeni materiali uporabljajo tudi v tekstilni in množici drugih industrij, saj je organ opravil poizvedbe pri Statističnem uradu RS tako, da je upošteval vsebino vloge, ki jo je tožnik sam izpolnil in v kateri je nedvomno navedeno, da namerava z načrtovano investicijo uvesti linijo za proizvodnjo krojenega usnja in tekstila oziroma da namerava izvajati storitev razreza sestavnih delov za usnjarsko in tekstilno industrijo. Glede na pogoje razpisa bi moral biti tožnik že ob oddaji vloge registriran za upravičeno dejavnost (II. točka Javnega razpisa), zaradi česar pa organ ni mogel delno zavrniti vloge, ker se prijavljena naložba nanaša na obe dejavnosti.
DDV - dodatna odmera DDV - oprostitev plačila DDV - oproščene dobave blaga znotraj skupnosti - nakup motornih vozil in priklopnikov
Oprostitev plačila DDV je možna le, če davčni zavezanec izkaže, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odstavka 31.a člena ZDDV. Ker gre za davčno oprostitev, je potrebno navedeno določbo tolmačiti restriktivno (ozko), saj gre za uveljavljanje oprostitve iz točno določenega naslova. Izpolnitev pogojev iz 1. odstavka 31.a člena ZDDV lahko davčni zavezanec izkaže le z relevantnimi dokazi, torej z verodostojnimi pisnimi listinami. Tožnik v postopku ni dokazal, da je bilo blago (tovorna motorna vozila) odpeljano iz Republike Slovenije v drugo državo članico Evropskih skupnosti, saj ni imel dokumenta o oddaji vozila kupcu, ni imel blagajniškega prejemka o plačni kupnini, ni razpolagal s korespondenco o prodaji.
DDV - dodatna odmera DDV - dejavnost zbiranja odpadkov - neplačujoči gospodarski subjekt - sodelovanje v goljufivih transakcijah - fiktivni računi
Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da tožeča stranka ni dokazala, da bi izdajatelj računov dejansko opravil izročitev blaga, ki so bile zaračunane z obema računoma, na podlagi katerih tožeča stranka uveljavlja pravico do odbitka. Računa, s katerima je tožeča stranka dokazovala pravico do odbitka, sta fiktivna.
Komisija za cepljenje v svojem mnenju sicer navaja, da je proučila predlog tožnikov, vendar pa se do razlogov, glede katerih tožnika menita, da so ovire za cepljenje, ni opredelila in nanje ni odgovorila. Zgolj njen sklep, da ni zdravstvenih razlogov za opustitev cepljenja še ne pomeni ustrezne obrazložitve njenih ugotovitev in strokovnih dognanj.
Pomanjkljivo strokovno mnenje ne more biti podlaga za izdajo upravne odločbe. V takem primeru mora upravni organ zahtevati dopolnitev mnenja.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - pooblaščenec - podpis zapisnika o mejni obravnavi
Dejanja v postopku, ki jih v mejah pooblastila opravi pooblaščenec imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka, zato se šteje, da sta se tožnika strinjala s potekom predlagane meje.
Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane člen 14, 18.
Navodila za sledljivost živil v trgovini niso obvezen pravni vir, vendar pa mora organ prve stopnje kot ožji strokovnjak na tem področju natančno obrazložiti, zakaj v konkretnem primeru veljajo določeni (višji) standardi in na kakšni pravni osnovi.
ZRud člen 48, 48/1, 48/1-2, 50, 50/1, 50/1-1. Pravilnik o načinu izdelave, zaporedju, vsebini in reviziji rudarskih projektov člen 12. ZUS-1 člen 52.
dovoljenje za izvajanje rudarskih del - velikost pridobivalnega prostora - dopolnitev vloge - rudarski projekt - upravni spor - tožbena novota
Dovoljenje za izvajanje del po 50. členu ZRud, za katerega je tožena stranka dala vlogo, med točno določenimi področji, ki jih zajema, ne vsebuje samega dovoljenja za izkoriščanje (to določa 2. točka prvega odstavka 48. člena zakona in je postopek ločen). Zaradi več desetletij vodene nedoslednosti obravnavanega kamnoloma je bilo treba z odločitvijo upravne enote takšno stanje dokončno urediti. Velikost pridobivalnega prostora je med različnimi strankami v postopkih sporna že vse od leta 1971, in ker je navedeno dovoljenje za izkoriščanje, ki je del revidiranega projekta, že od leta 1980, četudi se je dejansko stanje v naravi v tem času spreminjalo, je odločitev obeh upravnih organov za dokončno ureditev tega stanja pravno utemeljena.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep Programa razvoja podeželja - pravnomočnost odločbe - dopolnilna odločba
Sodišče ugotavlja, da odločba z dne 28. 12. 2006 prav glede 3. tč. izreka, to je v delu, v katerem ni bila odpravljena (z odločbo drugostopenjskega organa z dne 20. 8. 2007), ni postala pravnomočna. O pritožbi zoper to odločbo drugostopenjski organ ni odločil v celoti; z odločbo z dne 20. 8. 2007 je namreč pritožbi delno ugodil (glede 2. točke izreka, ki jo je odpravil), v preostalem pa o njej ni odločil, pač pa je po nadzorstveni pravici le še odpravil del 1. točke izreka in zadevo v tem obsegu vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Tako pravno stanje pa narekuje izdajo dopolnilne pritožbene odločbe.
ZIL-1 člen 42, 43, 43/1, 43/1-b, 43/1-c, 43/1-e, 43/1-h.
industrijska lastnina - registracija znamke - absolutni razlogi za zavrnitev registracije znamke - zavarovanje znamke za storitve - razlikovanje med znakom in storitvijo
Kot znamke se ne morejo registrirati znaki, ki so brez slehernega razlikovalnega učinka, saj v tem primeru ne bi bila izpolnjena bistvena funkcija znamke, ki je v tem, da potrošnika seznani z izvorom blaga ali storitve.
Znak „080-TAXI“ upoštevni javnosti - uporabnikom taksi storitev ne sporoča, da storitev opravlja tožeča stranka. Glede na vrsto storitve in na trg, kjer se izvaja, bi lahko tak znak uporabljali številni izvajalci te storitve in od potrošnika ni mogoče pričakovati, da bo mislil, da pod tem znakom posluje le en izvajalec na trgu tj. tožeča stranka. Razlikovalnost znaku ne daje niti kombinacija številk in besede, niti vezaj med njima.
Aktivni družbenik je oseba, ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika in je imela v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegla, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka. Tožnik je imel v družbi 100% poslovni delež, kar pomeni, da je v izbrisani družbi pred njenim izbrisom imel možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje. Ker je imel tožnik položaj aktivnega družbenika, je odgovoren za neporavnane obveznosti izbrisane družbe.
stroški postopka - zahteva za povrnitev stroškov - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Iz obrazložitve odločbe razlogi, ki bi se nanašali na II. točko izreka(t.j. glede stroškov postopka), niso razvidni, temveč se po vsebini nanašajo le na v I. točki izreka sprejeto odločitev. Ker pa mora obrazložitev odločbe glede na 214. člen ZUP vsebovati (tudi) razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v izreku, se izpodbijane odločbe v tem delu ne da preizkusiti in je že iz tega razloga odločba nezakonita.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - fiktivni račun - navidezni pravni posel - upravljanje storitev varovanja - nakup tovornih vozil - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožniku se očita, da je vedel oz. da bi moral vedeti, da gre za transakcije, ki pomenijo goljufijo DDV. Vendar je že dovolj očitek, da so računi pomanjkljivi, saj ZDDV strogo določa podatke, ki jih mora vsebovati prejeti račun, da je na njegovi podlagi mogoče uveljaviti pravico do odbitka vstopnega DDV. Formalno pomanjkljivega računa ni mogoče dopolniti z drugimi dokazili, pa čeprav bi se račun nanje izrecno skliceval. Račun mora vsebovati podatke o vrsti in količini prodanega blaga oziroma opravljenih storitev. Storitev na računu mora biti opisana tako, da je razvidno za kakšno storitev gre oziroma kakšen obseg storitve je bil dejansko opravljen.
ZUP člen 238, 238/3. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 33, 33/7.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - površina GERK-a - dejanska raba - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu - pritožbena novota
Tožnik pripomb na zapisnik v smeri izpodbijanja dejanskih ugotovitev, ugotovljenih pri kontrolnem pregledu površin na kraju samem, ni podal. Niti v pritožbi niti v tožbi ni pojasnil, zakaj tega ni storil oziroma zakaj je tem dejanskim ugotovitvam prvič oporekal šele v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo o zavrnitvi njegovega zahtevka OMD ter v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, izpodbijano v tem postopku. Tako je glede na določbo tretjega odstavka 238. člena ZUP pravilna odločitev pritožbenega organa, ki pritožbenih ugovorov glede dejanskih ugotovitev kontrolnega pregleda ni upošteval.