Mnenje Komisije bi moralo biti pred izdajo odločbe posredovano tožnikoma v morebitno izjavo oziroma pripombe. Na to napotuje že načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP. Seznanitev tožnikov z mnenjem šele v odločbi namreč ne pomeni učinkovitega varstva pravic na način, kot jima ga zagotavlja tretji odstavek 146. člena ZUP, ne glede na opravljen razgovor pred Komisijo, saj v tej fazi postopka še ni bilo jasno, kakšen predlog bo Komisija organu sploh podala.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep Programa razvoja podeželja - pravnomočnost odločbe - dopolnilna odločba
Sodišče ugotavlja, da odločba z dne 28. 12. 2006 prav glede 3. tč. izreka, to je v delu, v katerem ni bila odpravljena (z odločbo drugostopenjskega organa z dne 20. 8. 2007), ni postala pravnomočna. O pritožbi zoper to odločbo drugostopenjski organ ni odločil v celoti; z odločbo z dne 20. 8. 2007 je namreč pritožbi delno ugodil (glede 2. točke izreka, ki jo je odpravil), v preostalem pa o njej ni odločil, pač pa je po nadzorstveni pravici le še odpravil del 1. točke izreka in zadevo v tem obsegu vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Tako pravno stanje pa narekuje izdajo dopolnilne pritožbene odločbe.
Aktivni družbenik je oseba, ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika in je imela v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegla, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka. Tožnik je imel v družbi 100% poslovni delež, kar pomeni, da je v izbrisani družbi pred njenim izbrisom imel možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje. Ker je imel tožnik položaj aktivnega družbenika, je odgovoren za neporavnane obveznosti izbrisane družbe.
ZIL-1 člen 42, 43, 43/1, 43/1-b, 43/1-c, 43/1-e, 43/1-h.
industrijska lastnina - registracija znamke - absolutni razlogi za zavrnitev registracije znamke - zavarovanje znamke za storitve - razlikovanje med znakom in storitvijo
Kot znamke se ne morejo registrirati znaki, ki so brez slehernega razlikovalnega učinka, saj v tem primeru ne bi bila izpolnjena bistvena funkcija znamke, ki je v tem, da potrošnika seznani z izvorom blaga ali storitve.
Znak „080-TAXI“ upoštevni javnosti - uporabnikom taksi storitev ne sporoča, da storitev opravlja tožeča stranka. Glede na vrsto storitve in na trg, kjer se izvaja, bi lahko tak znak uporabljali številni izvajalci te storitve in od potrošnika ni mogoče pričakovati, da bo mislil, da pod tem znakom posluje le en izvajalec na trgu tj. tožeča stranka. Razlikovalnost znaku ne daje niti kombinacija številk in besede, niti vezaj med njima.
ZRud člen 48, 48/1, 48/1-2, 50, 50/1, 50/1-1. Pravilnik o načinu izdelave, zaporedju, vsebini in reviziji rudarskih projektov člen 12. ZUS-1 člen 52.
dovoljenje za izvajanje rudarskih del - velikost pridobivalnega prostora - dopolnitev vloge - rudarski projekt - upravni spor - tožbena novota
Dovoljenje za izvajanje del po 50. členu ZRud, za katerega je tožena stranka dala vlogo, med točno določenimi področji, ki jih zajema, ne vsebuje samega dovoljenja za izkoriščanje (to določa 2. točka prvega odstavka 48. člena zakona in je postopek ločen). Zaradi več desetletij vodene nedoslednosti obravnavanega kamnoloma je bilo treba z odločitvijo upravne enote takšno stanje dokončno urediti. Velikost pridobivalnega prostora je med različnimi strankami v postopkih sporna že vse od leta 1971, in ker je navedeno dovoljenje za izkoriščanje, ki je del revidiranega projekta, že od leta 1980, četudi se je dejansko stanje v naravi v tem času spreminjalo, je odločitev obeh upravnih organov za dokončno ureditev tega stanja pravno utemeljena.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - pooblaščenec - podpis zapisnika o mejni obravnavi
Dejanja v postopku, ki jih v mejah pooblastila opravi pooblaščenec imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka, zato se šteje, da sta se tožnika strinjala s potekom predlagane meje.
ZIN člen 33, 33/2, 33/3. Odlok o občinskih javnih cestah ter drugih javnih površinah v Občini Krško člen 62.
ukrep občinskega inšpektorja za ceste - občinska cesta - nekategorizirana občinska cesta - prepoved ogrožanja ceste in prometa
Na podlagi 62. člena Odloka o občinskih javnih cestah ter drugih javnih površinah je prepovedano začasno ali trajno zasesti kategorizirano občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati celo ali objekte na njej ali ogrožati promet na cesti. V konkretnem primeru je odločilno dejstvo, da gre za nekategorizirano javno pot, ki je namenjena javnemu prometu, ter da jo je tožnik z namestitvijo ovir na njej ogrozil za promet.
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - starši
Lastni dohodek tožničine matere v letu 2009 je znašal 5.892,78 EUR in je s tem bistveno presegal znesek posebne olajšave iz 3. točke 1. odstavka 114. člena Zdoh-2 (2.251,46 EUR), zato tožnici posebna olajšava za vzdrževanje matere glede na določbo 9. odstavka 115. člena ZDoh-2 utemeljeno ni bila priznana.
Premeščanje obsojencev ureja ZIKS-1 in se vodi po pravilih upravnega postopka. Za dodelitev BPP za upravni postopek oziroma za zadeve, ki se obravnavajo v drugih postopkih in ne sodnih, v določbah ZBPP ni podlage. Namen brezplačne pravne pomoči po določbah ZBPP je namreč uresničevanje pravice do sodnega varstva.
Šteje se, da je socialno stanje prosilca zaradi stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če njegov mesečni dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno-varstvene storitve.
Premeščanje obsojencev ureja ZIKS-1 in se vodi po pravilih upravnega postopka. Za dodelitev BPP za upravni postopek oziroma za zadeve, ki se obravnavajo v drugih postopkih in ne sodnih, v določbah ZBPP ni podlage.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev - rubež denarne terjatve - ugovor dolžnikovega dolžnika - tožbena novota
Glede na ugovor tožnika, da dolg še ni dospel v plačilo, je drugostopenjski organ spremenil izrek izpodbijanega sklepa tako, da je v njem spremenil datume dospelosti, ter s tem ravnal skladno z določbami ZDavP-2 o davčni izvršbi na druge denarne terjatve dolžnika, saj so bile davčnemu dolžniku zarubljene terjatve, za katere ni sporno, da dospejo v plačilo prej kot v enem letu od prejema sklepa. Da je bil kateri od obrokov že plačan, pa tožnik v ugovoru ni navajal in zato ta tožbena navedba pomeni tožbeno novoto v smislu 3. odstavka 20. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice
Glede na obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči, ki je v izreku odločbe jasno omejena na zastopanje do zaključka glavne obravnave, ni mogoče slediti stališču tožnika, da bi moral kot odvetnik nagrado priglasiti v roku 8 dni od dneva vročitve sodbe in s tem zaključka postopka na prvi stopnji.
ZDoh člen 15, 16, 63, 64. ZPSV člen 3. ZDDPO člen 20.
izplačilo dobička - dohodek iz premoženja - osebni prejemek - davek od dobička pravnih oseb - davčno priznani odhodki - davek od osebnih prejemkov - prispevki za socialno varnost
Ob nesporno ugotovljeni vsebini družbene pogodbe in sklepa o delitvi dobička je pravilno stališče davčnih organov, da predstavlja dohodek iz premoženja (dohodek, dosežen z udeležbo pri dobičku) le tisti del izplačila, ki prejemniku pripada v skladu z družbeno pogodbo, v presežnem delu pa izplačilo predstavlja druge osebne prejemke.
Tožba je neutemeljena tudi v delu, v katerem tožeča stranka uveljavlja, da se ji kot davčno priznani odhodki upoštevajo dodatno obračunani davki in prispevki ter neto zneski izplačil, ki so po izpodbijani odločbi predmet dodatne obdavčitve, ter zahteva, da dobiček v znesku, ki je bil prekvalificiran v druge prejemke, ostane še naprej nerazporejen. Izplačilo dobička ni davčno priznan odhodek. Izplačani znesek in davčne obveznosti, ki so vezane na posamezno izplačilo dobička, lahko, ker tožeča stranka razširjenega dobička pred predstavitvijo dobička v izkazu poslovnega izida za leto 2002 skladno s SRS 15 ni izkazovala (niti za to niso bili izpolnjeni pogoji), zmanjšujejo le dobiček tega leta, ki pripada družbenikom. Delitev dobička na podlagi sklepa skupščine pa tudi ni strošek oziroma odhodek leta sprejema sklepa o razdelitvi in njegovega izplačila.
ZDavP-2 člen 125, 125/2, 126, 126/4, 418, 418/1, 418/2.
davčna izvršba - za odločanje relevantni predpis - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davka - relativni zastaralni rok - začetek teka relativnega zastaralnega roka - absolutni zastaralni rok
Sklep o davčni izvršbi, izdan 11. 8. 2008, je pravilno oprt na določbe ZDavP-2, ki so veljale oziroma ki so se uporabljale v času odločanja na prvi stopnji. Tožnica se v tem oziru neutemeljeno sklicuje na določbo 2. odstavka 418. člena ZDavP-2. Pri tem namreč zmotno enači postopek odmere dohodnine in postopek davčne izvršbe, ki sta samostojna, ločena postopka. V obravnavani zadevi gre za zadevo davčne izvršbe, zato je sklicevanje na pravna sredstva, vložena v postopku odmere dohodnine, torej v drugi zadevi, nerelevantno.
V času izdaje izpodbijanega sklepa veljavne določbe ZDavP-2 je treba uporabiti tudi glede zastaranja, ker ta zakon posebnih prehodnih določb v zvezi z uporabo instituta zastaranja ne vsebuje.
V obravnavanem primeru se izvršuje odločba o odmeri dohodnine z dne 6. 2. 2002, ki je postala izvršljiva dne 27. 3. 2002. S tem dnem je glede pravice do izterjave davka začel teči 5-letni relativni zastaralni rok iz 2. odstavka 125. člena ZDavP-2.
Določbo 4. odstavka 126. člena ZDavP-2 je treba razumeti v smislu, da je v zvezi z zastaranjem pravice do izterjave davka relevantno, kdaj je prvič začelo teči zastaranje glede te pravice in kdaj je prvič začelo teči zastaranje glede pravice do odmere davka.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 23, 23/1. Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč priloga 1.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za plačilo OMD - prijavljene površine - dejanska raba površin - ugotavljanje dejanske rabe površin - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zavrnitev zahtevka
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je od prijavljenih površin GERK-ov odštela površine, pri katerih je bila ugotovljena gostota dreves več kot 50 dreves na hektar (v primeru trajnih travnikov) oziroma je bila ugotovljena pokrovnost drevesnih krošenj oziroma grmov večja od 75% (v primeru kmetijskih zemljišč poraslih z gozdnim drevjem). Neutemeljen je tožbeni ugovor, da navedena pogoja ne veljata, če se zemljišča popasejo, pač pa samo, če se obdelujejo na druge načine, saj Pravilnik kot način obdelave enači pašo in košnjo. Prav tako Pravilnik ne določa izjem za zemljišča na Krasu, zato je neutemeljena tudi tožbena navedba, da bi morala tožena stranka zemljišča na Krasu obravnavati drugače kot zemljišča drugod po Sloveniji.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje- ureditev meje v primeru spora - napotitev na sodni postopek - nesprožitev sodnega postopka - domneva o strinjanju s predlagano mejo
Iz listin upravnega spisa je razvidno, da se s predlagano mejo nista strinjali tožnici, zato je neutemeljen njun tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka na sodni postopek napotiti predlagateljico postopka, saj se je ta s predlagano mejo strinjala.
ZOPDA člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/1, 5/1-3, 10, 10/1. Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti in merilih za določitev višine odškodnine člen 4, 4/3.
odškodnina za poklicno bolezen - izpostavljenost azbestu - zavezanec za plačilo odškodnine - zaposlenost upravičenca pri več delodajalcih
Dejstvo, da je bil upravičenec zaposlen še pri drugem delodajalcu, pri katerem je tudi opravljal delo, pri katerem je bil izpostavljen azbestu, ne more vplivati na odgovornost tožeče stranke in na znižanje višine odškodnine, ki je bila določena na podlagi določb ZOPDA.
ZBPP člen 24, 24/5, 34, 34/4. ZUstS člen 51, 51/1, 51/2.
brezplačna pravna pomoč - ustavna pritožba - posebna pravna pomoč - pogoji za dodelitev posebne pravne pomoči - izčrpanje vseh pravnih sredstev
Tožnik zoper sklep Bpp 28/2011-4 ni vložil tožbe v upravnem sporu, zato je tožena stranka pravilno zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev posebne pravne pomoči v zvezi z ustavno pritožbo zoper citirani sklep.