brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči- objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zahteva za varstvo zakonitosti - revizija
Po ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (oziroma oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit), medtem ko lahko zahtevo za varstvo zakonitosti vloži samo državno tožilstvo. Sodišče je zato štelo, da je obe izredni pravni sredstvi vložila oseba, ki te pravice ni imela, kar je terjalo zavrženje tako revizije kot zahteve za varstvo zakonitosti. Posledično tožnik v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi nima možnosti za uspeh, zato je dodelitev brezplačne pravne pomoči v tej zadevi nesmiselna.
ZUP člen 144, 144/1, 144/1-2. Uredba o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 24i, 24i/1, 24i/1-4.
javni razpis - nepredvidljivi dogodki v kmetijstvu - podpora za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja pri prireji mleka - član kmetijskega gospodarstva - podatek iz uradne evidence - načelo zaslišanja stranke
Sporni pogoj iz 4. točke prvega odstavka 24. i člena Uredbe o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu se izkazuje s podatki iz evidenc o članih kmetijskega gospodarstva in podatki ZPIZ. Navedene podatke sta organa upoštevala, tožeča stranka pa je imela možnost, da izpodbija sporne ugotovitve v pritožbi in tožbi. Imela je torej možnost, da se o spornih dejstvih izjavi. Zaslišanje stranke o spornih dejstvih pa k drugačni odločitvi v zadevi ne bi pripomoglo, saj se ta dejstva dokazujejo le s podatki iz evidenc.
ZUS-1 člen 18. ZBPP člen 13, 24, 24/1, 24/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa - nerazumna zadeva - obrazložitev odločbe
Presoja razumnosti zadeve oziroma prosilčeva pričakovanja v zadevi mora temeljiti na konkretnih dejstvih posameznega primera, kar je v obravnavanem primeru (glede na opravilno številko) le vrsta zadeve. Razlogi za odločitev morajo biti razvidni iz obrazložitve, izpodbijana odločba pa temu ustrezno ni obrazložena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja ugotovljeno dejansko stanje, tudi razlogi za odločitev niso podani, kot bi v skladu z ZUP morali biti, torej v odnosu na ugotovljeno dejansko stanje. Zaključek organa za BPP, da zadeva ni očitno nerazumna, ni obrazložen z vidika vprašanja verjetnega izgleda za uspeh prosilca v izvršilni zadevi, v zvezi s katero je za BPP prosil in tudi ni obrazložen zaključek organa, zakaj šteje to izvršilno zadevo za pomembno za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma zakaj je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V skladu z določbami ZUP morata biti okoliščini, da je organ ugotovitveni postopek za ugotovitev dejanskega stanja zadeve vodil ter da je glede na ugotovljeno dejansko stanje opravil presojo izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP po 1. odstavku 24. člena ZBPP, razvidni iz obrazložitve izpodbijane odločbe, v kateri mora biti ugotovljeno dejansko stanje (skupaj z dokazi zanj), prav tako pa morajo biti navedeni razlogi, ki glede na tako ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje podrejanje pravnemu redu RS - odločba o prekršku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo sorazmernosti
Iz odločbe in upravnega spisa je razvidno, da je bilo dovoljenje za začasno prebivanje tožniku nazadnje podaljšano do 7. 4. 2010, kršitev pa je bila ugotovljena 1. 6. 2011. S tem v zvezi se postavlja vprašanje, kje se je tožnik nahajal ves čas od 7. 4. 2010 do 1. 6. 2011. Če bi se izkazalo, da je ves ta čas živel v Republiki Sloveniji brez dovoljenja, potem bi to pomenilo, da je teža kršitve, četudi enkratna, toliko večja in bi v tem primeru lahko bil podan zgoraj navedeni zadržek, da se dovoljenja ne izda. Če pa je v tem času tožnik prebival izven Slovenije in je le krajši čas prebival v Republiki Sloveniji brez dovoljenja, potem glede na načelo sorazmernosti teža prekrška ni taka, da bi lahko zaradi tega bil podan razlog za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Vendar pa je iz zapisnika o zaslišanju tožnika na Veleposlaništvu Republike Slovenije razvidno, da se ta okoliščina prekrška ni posebej ugotavljala. Tožnik je tedaj povedal, da je plačal 450,00 EUR in da je montiral centralno kurjavo ter da je 29. 3. 2011 odprl svoje podjetje in da ima veljavno delovno dovoljenje. Menil je, da na podlagi tega dovoljenja lahko opravlja montažo centralne kurjave.
ZIS člen 107, 107/9. ZIN člen 7, 7/2. ZUP člen 144.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - sorazmernost ukrepa - skrajšani ugotovitveni postopek
Po določbi devetega odstavka 107. člena ZIS je ponudnik storitev informacijske družbe pravni naslovljenec, kateremu nadzorni organ naloži omejitev dostopa do spletnih strani, kjer se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade, zato je brezpredmeten tožbeni ugovor, da bi bilo treba ukrep usmeriti zoper gospodarsko družbo, ki prireja igre na srečo brez koncesije vlade.
V zvezi s tožbenim ugovorom, da organ pred odločitvijo ni izvedel testa sorazmernosti, sodišče meni, da je bil organ pri izbiri ukrepa vezan na kriterij sorazmernosti, kot ga določa drugi odstavek 7. člena ZIN. Izbire naloženega ukrepa v tem smislu prvostopenjski organ sicer v odločbi ni obrazložil, vendar je to pomanjkljivost v obrazložitvi odločbe odpravil drugostopenjski organ. Njegovemu pojasnilu, da gre za ukrep z najmanj negativnimi stranskimi učinki za uporabnike, tožnik ne oporeka in tudi ne ugovarja, da bi bil namen lahko dosežen z zanj ugodnejšim ali manj obremenjujočim ukrepom. Zato sodišče meni, da izbrani ukrep prestane tudi test sorazmernosti.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Organ za BPP je pravilno odločil, ko je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil. Nosilni argument za to odločitev je, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za dodelitev glede na svoj finančni položaj, saj je njegov mesečni dohodek presegel 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Ker je organ za BPP na podlagi razpoložljivih podatkov že ob vložitvi prošnje lahko ugotovil, da tožnik glede na višino svojih dohodkov ne izpolnjuje pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, bi bilo povsem nelogično, da bi njegovi prošnji ugodil in bi mu odobril brezplačno pravno pomoč, ki bi jo tožnik nato moral vrniti. S sprejeto odločitvijo organ tako ni obšel namena določbe 36. člena ZBPP.
spletne igre za srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - skrajšani ugotovitveni postopek - posebne igre na srečo
V izpodbijani odločbi je naveden postopek načina namestitve programske opreme na uporabnikov računalnik, postopek potrditve licenčne pogodbe ter igralnega računa, način prijave v igro, način plačila in izplačila ter izvedba igre. Iz opisov spletnih strani pa izhaja, da gre za spletno poker sobo, ki uporabnikom nudi storitev igre na srečo poker v več različicah in poteka na način, da igralci igrajo le drug proti drugemu. Glede na uporabljen medij za igranje igre na srečo je navedeno dovolj dejstev za zaključek, da igralci igrajo igre drug proti drugemu. Navedeno dejansko stanje zapolnjuje pogoj iz 1. točke 2. odstavka 53. člena ZIS.
Tožnik bi moral glede na dokazno breme substancirano navesti dejstva, iz katerih bi izhajalo, da izid iger, ki jih igrajo igralci na njegovih spletnih straneh, ni odvisen le od naključja in dejstva, iz katerih bi izhajalo, da različice iger, ki jih igralci igrajo drug proti drugem, ne ustrezajo igri poker.
ZDIJZ člen 9, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 21. ZUS-1 člen 7, 7/3, 17, 17/4. ZUP člen 63, 63/2, 63/7, 67. ZDT člen 5, 5/1, 5/2.
dostop do informacij javnega značaja - zahteva za dostop do informacije javnega značaja - aktivna legitimacija - ustna ali neformalna zahteva - pravica do pravnega varstva
Zaradi narave tožilske organizacije in določil ZDIJZ ter ZInfP je sodišče upoštevalo, da Vrhovno državno tožilstvo, na podlagi široke razlage določila 3. odstavka 7. člena ZUS-1, lahko vloži tožbo v tem upravnem sporu, ker izpodbijani akt posega v pravni položaj Vrhovnega državnega tožilstva.
Samo če je podana pisna zahteva, ima prosilec pravno varstvo; če pa prosilec ne poda pisne zahteve, ampak poda le neformalno oziroma ustno zahtevo (14. člen ZDIJZ), se takšna neformalna zahteva ne šteje za vlogo v upravnem postopku (4. odstavek 14. člena ZDIJZ). Dejstvo, da tožeča stranka prizadete stranke ni posebej opozorila, da če ne bo podala pisne zahteve v smislu ZDIJZ in ZUP, ne bo imela pravnega varstva, ne more biti podlaga za razlago, da je prizadeta stranka upravičena do pravnega varstva kljub določilu 13. člena ZDIJZ. V primeru neformalne zahteve namreč ne gre za nepopolno ali nerazumljivo vlogo v smislu 67. člena ZUP oziroma 18. člena ZDIJZ.
Mnenje Komisije za cepljenje ima naravo izvedenskega mnenja. Vsebina mnenja mora torej zajemati vse, kar določa drugi odstavek 193. člena ZUP, z vsebino mnenja pa bi bilo treba starše seznaniti.
Organ bi moral po tem, ko je prejel mnenje Komisije, le-tega poslati nazaj Komisiji v dopolnitev, saj nima obrazložitve, kot jo zahtevata tako 3. in 5. točka prvega odstavka 214. člena ZUP, kot tudi 2. alineja prvega odstavka 22. č. člena ZNB.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/1, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 19, 19/3. ZDen člen 54, 54/1, 54/1-1. Uredba o upravnem poslovanju člen 3, 3/1, 3/1-7.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o zavrženju ugovora krajevne pristojnosti
Upravni spor ni dopusten zoper dokončne sklepe, ki jih organi izdajo zaradi vodenja postopka, s katerim ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Z izpodbijanim sklepom je bil zavržen ugovor krajevne pristojnosti, ki pa je upoštevaje določbe ZUS-1, procesna odločitev, saj z njim ni bilo odločeno o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke in zato ne sodi med upravne akte iz 2. člena ZUS-1 oz. sklepe iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - povrnitev stroškov za izvršitev ukrepa - svoboda opravljanja storitev - svoboda izražanja
V zakonski določbi devetega odstavka 107. člena ZIS za odločitev o stroških za izvršitev z odločbo naložene obveznosti organ ni imel podlage. Ta določba ZIS kot specialni predpis v razmerju do določb ZUP o izvršbi namreč ne predpisuje odmene zaradi izvršitve ukrepa.
Omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade, ki se naloži ponudniku storitve informacijske družbe na podlagi določbe devetega odstavka 107. člena ZIS, ni omejitev (države), ki se nanaša na ureditev iger na srečo oziroma ureditev sistema prirejanja iger na srečo, in ki bi bila podvržena preizkusu izpolnjevanja pogojev v skladu s sodno prakso Sodišča EU, na katero se tožnik sklicuje. Na pravico do svobodnega opravljanja storitev v EU, ki jo zagotavlja PDEU v prvem odstavku 56. člena (oziroma PES v 49. členu) oziroma s sodno prakso Sodišča EU v nasprotju določene (zakonske) omejitve pri urejanju iger na srečo, se tako lahko sklicuje prireditelj spletne igre na srečo, ki ima sedež v drugi državi članici EU (v postopku, v katerem je sam stranka ter se odloča o njegovi pravici do prirejanja iger na srečo), in ne ponudnik storitev informacijske družbe v postopku na podlagi devetega odstavka 107. člena ZIS.
Določba devetega odstavka 107. člena ZIS se nanaša na način uresničevanja pravice do svobode izražanja (39. člen URS) v primerih, ko se uresničuje po elektronskih sredstvih komuniciranja, na katerih se nedovoljeno prirejajo gre na srečo. Iz razlogov varovanja javnega reda, preprečevanja kaznivih dejanj, zaščite potrošnikov pred škodljivimi posledicami igranja iger na srečo, je v teh primerih poseg v to pravico ustavnopravno opravičljiv.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - omejitev svobodne gospodarske pobude - razmerje z mednarodnim elementom
Ker se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, se tožeča stranka naložitvi obveznosti omejitve dostopa do spletne strani, na kateri se prirejajo igre na srečo brez koncesije vlade, ne more upirati s sklicevanjem, da so s tem omejene pravice uporabnikov njenih storitev.
Sodišče ne more pritrditi stališču tožeče stranke, da ZIS v konkretnem primeru ni uporabljiv, ker (v skladu z načelom teritorialne veljavnosti predpisov) iger na srečo, ki se izvajajo izven ozemlja Republike Slovenije, ne more urejati. Navezne okoliščine namreč tudi v primeru, ko ima ponudnik iger na srečo sedež v drugi državi, igralec pa prebivališče v Sloveniji, odkazujejo na uporabo slovenskega prava in pristojnost slovenskega sodišča. Teritorialna veljavnost ZIS zato ne more biti vprašljiva.
V zvezi z zatrjevano neskladnostjo ZIS s pravom Evropske unije (svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev) sodišče navaja, da je SEU v svoji praksi zavzelo stališče, da lahko države predpišejo omejitve za dejavnost organiziranja iger na srečo, ki sicer po vsebini pomenijo omejitev svobode opravljanja storitev iz 49. člena Pogodbe ES, če so za to izpolnjeni upravičeni (nediskriminatornost, sorazmernost) razlogi.
Carinski organ je opravil preverjanje sprejete deklaracije na podlagi 68. člena CZS. Zaradi takšnega preverjanja lahko carinski organi od deklaranta zahtevajo, da predloži dodatne dokumente zaradi preverjanja točnosti navedb v deklaraciji (točka a); pregledajo blago in po potrebi vzamejo vzorce blaga zaradi analize ali podrobnega preverjanja (točka b). Kadar organ pri preverjanju carinske deklaracije ugotovi večje nepravilnosti, postopa v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek o nadzoru in kontroli carinskih organov.
ZDavP-2 člen 99. ZDavP člen 95. ZUP člen 129, 129/1.
vračilo davka - zamudne obresti - plačilo zamudnih obresti od vrnjenih zamudnih obresti - predhodno vprašanje - ponovna odločitev o isti stvari - pobot - nelikvidna terjatev
O zahtevi za vračilo zamudnih obresti, obračunanih od dneva plačila zamudnih obresti do vračila, je bilo že odločeno z dispozitivom (dokončne) odločbe (istega organa) z učinkom odločitve v glavni stvari. Zato ponovno odločanje o istem vprašanju v izreku odločbe ni več mogoče in se zato izpodbijana odločba v tem delu odpravi.
Tožeča stranka v pobot uveljavlja nelikvidno terjatev. Takšna terjatev po splošnih pravilih, ki veljajo po določbah obligacijskega zakona in po ustaljeni sodni praksi, ne more biti predmet pobota. Že iz tega razloga je izpodbijana odločitev, po kateri se zahteva tožeče stranke za pobot medsebojnih terjatev in obveznosti zavrne, pravilna in zakonita.
davek od dobička iz kapitala - dohodnina od dobička iz kapitala - obnova postopka - odsvojitev nepremičnin - odsvojitev vrednostnih papirjev - zmanjšanje pozitivne davčne osnove - uveljavljanje izgube
Z davkom od dobička iz kapitala je obdavčena vsaka odsvojitev kapitala (vrednostnih papirjev in deležev v družbah, investicijskih kuponov ali nepremičnin), pri katerih je dosežena razlika v ceni med vrednostjo v času pridobitve in vrednostjo v času odsvojitve (dobiček). Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje pozitivne davčne osnove v smislu določbe 2. odstavka 97. člena ZDoh-2 v napovedi za odmero davka od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev, ki jo mora vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. S tem ima zavezanec možnost uveljavljati pravico do pobota, ki jo je treba uveljavljati v davčni napovedi za odmero davka od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev, česar pa tožnik nesporno ni storil.
ZDoh-1 člen 20, 20-7, 20-8. ZDoh-1D člen 61, 61/2. ZDavP-1 člen 267. ZDavP-2 člen 54, 97.
vračilo davka - dohodnina - akontacija dohodnine - na podlagi sodne odločbe plačane zamudne obresti - dohodnina od zamudnih obresti
ZDoh-1D, s katerim je bila obdavčitev zamudnih obresti, plačanih na podlagi sodne odločbe, ukinjena, ravnanja v situacijah, kot je bila tožnikova, ni urejal. Poračun plačanih akontacij, glede katerih je bila kasneje spremenjena ureditev obdavčitve, je bil namreč izrecno urejen le za razmerja do davčnih zavezancev (fizičnih oseb), ki so bili takrat obenem tudi zavezanci za dohodnino kot letni davek, za kar pa pri nerezidentih (praviloma) ne gre. Glede na navedeno je tožnik s plačilom akontacije dohodnine tudi od zamudnih obresti, plačanih na podlagi sodne odločbe, ravnal skladno z določbami ZDoh-1 in ZDavP-1. Poznejši (sodni) postopki med tožnikom in (bivšim) delavcem - nerezidentom na navedeno, v letu 2005 pravilno izpolnjeno davčno obveznost, v razmerju tožnika kot izplačevalca do davčnega organa nimajo več vpliva. Zato je pravilna odločitev, da se tožniku plačane akontacije davka od zamudnih obresti ne vrne.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnikov mesečni dohodek presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato je bila njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnjena.
Tožnik za zatrjevane službene poti, ki jih je davčni organ kvalificiral kot prihod na delo in z dela, potnih nalogov ni predložil. Prav tako ni zatrjeval obstoja kakršnekoli druge (pravne) podlage, ki bi podkrepila njegove trditve, da je treba vse njegove poti obravnavati kot službene.
Z izpodbijano odločbo je pristojni organ odločil o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi v delu, ki se nanaša na plačilo sodnih taks v pravdnem postopku, ter tudi v tem delu navedel razloge za odločitev. Pri tem je pravilno upošteval določbe 26. člena ZBPP, po katerih dodelitev brezplačne pravne pomoči kot oprostitev plačila sodnih taks ni več (izrecno) predvidena, ter obenem določbe 12. člena ZST-1 kot specialnega zakona, po katerih o oprostitvi plačila sodnih taks odloča sodišče, ki sodi v konkretni zadevi.