ZDIJZ člen 9, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 21. ZUS-1 člen 7, 7/3, 17, 17/4. ZUP člen 63, 63/2, 63/7, 67. ZDT člen 5, 5/1, 5/2.
dostop do informacij javnega značaja - zahteva za dostop do informacije javnega značaja - aktivna legitimacija - ustna ali neformalna zahteva - pravica do pravnega varstva
Zaradi narave tožilske organizacije in določil ZDIJZ ter ZInfP je sodišče upoštevalo, da Vrhovno državno tožilstvo, na podlagi široke razlage določila 3. odstavka 7. člena ZUS-1, lahko vloži tožbo v tem upravnem sporu, ker izpodbijani akt posega v pravni položaj Vrhovnega državnega tožilstva.
Samo če je podana pisna zahteva, ima prosilec pravno varstvo; če pa prosilec ne poda pisne zahteve, ampak poda le neformalno oziroma ustno zahtevo (14. člen ZDIJZ), se takšna neformalna zahteva ne šteje za vlogo v upravnem postopku (4. odstavek 14. člena ZDIJZ). Dejstvo, da tožeča stranka prizadete stranke ni posebej opozorila, da če ne bo podala pisne zahteve v smislu ZDIJZ in ZUP, ne bo imela pravnega varstva, ne more biti podlaga za razlago, da je prizadeta stranka upravičena do pravnega varstva kljub določilu 13. člena ZDIJZ. V primeru neformalne zahteve namreč ne gre za nepopolno ali nerazumljivo vlogo v smislu 67. člena ZUP oziroma 18. člena ZDIJZ.
Mnenje Komisije za cepljenje ima naravo izvedenskega mnenja. Vsebina mnenja mora torej zajemati vse, kar določa drugi odstavek 193. člena ZUP, z vsebino mnenja pa bi bilo treba starše seznaniti.
Organ bi moral po tem, ko je prejel mnenje Komisije, le-tega poslati nazaj Komisiji v dopolnitev, saj nima obrazložitve, kot jo zahtevata tako 3. in 5. točka prvega odstavka 214. člena ZUP, kot tudi 2. alineja prvega odstavka 22. č. člena ZNB.
določitev funkcionalnega zemljišča - nerazumljiva vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Po presoji sodišča, glede na obliko in vsebino, vloga ni popolnoma razumljiva, zato bi drugostopni organ moral z njo ravnati v skladu z določbo 67. člena ZUP in tožnike pozvati na njeno dopolnitev ter razčistiti, ali vlagajo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo in v katerem delu izreka jo izpodbijajo oziroma ali predlagajo izdajo dopolnilne odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja ugotovljeno dejansko stanje, tudi razlogi za odločitev niso podani, kot bi v skladu z ZUP morali biti, torej v odnosu na ugotovljeno dejansko stanje. Zaključek organa za BPP, da zadeva ni očitno nerazumna, ni obrazložen z vidika vprašanja verjetnega izgleda za uspeh prosilca v izvršilni zadevi, v zvezi s katero je za BPP prosil in tudi ni obrazložen zaključek organa, zakaj šteje to izvršilno zadevo za pomembno za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma zakaj je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V skladu z določbami ZUP morata biti okoliščini, da je organ ugotovitveni postopek za ugotovitev dejanskega stanja zadeve vodil ter da je glede na ugotovljeno dejansko stanje opravil presojo izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP po 1. odstavku 24. člena ZBPP, razvidni iz obrazložitve izpodbijane odločbe, v kateri mora biti ugotovljeno dejansko stanje (skupaj z dokazi zanj), prav tako pa morajo biti navedeni razlogi, ki glede na tako ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - skrajšani ugotovitveni postopek - ničnost upravnega akta - odprava upravnega akta - čezmejni učinek ukrepa na tujo pravno osebo
Abstraktni zakonski dejanski stan iz 9. odstavka 107. člena ZIS je lahko zapolnjen že s podatki uradnih evidenc – registra ponudnikov storitev informacijske družbe, registra koncesionarjev za igralnice, igralne salone in prireditelje klasičnih iger na srečo, evidence izdanih odločb o prepovedi prirejanja iger na srečo, ki so upravnemu organu znani. Tudi v okviru izbire ukrepa, kolikor je organu znano, da gre za najblažji ukrep, za sodišče ni sporno, da se postopek ne bi mogel izvesti kot skrajšan postopek. Sodišče stoji na stališču, da je organ lahko izvedel skrajšan postopek brez udeležbe stranke, če so organu znana dejstva in uradni podatki dali zadostno podlago za odločitev glede na uporabljeno materialno določbo, stranka pa je imela možnost vložiti pravno sredstvo – pritožbo, v kateri je lahko ugovarjala posegu v svoj položaj, ki bi ga organ pri naložitvi ukrepa, kot specifičnega moral upoštevati, ter je drugostopni organ presodil njen ugovor po vsebini ter razloge, s katerimi je ugovor zavrnil kot nerelevanten, navedel.
Tožeča stranka ugovarja, da se tudi drugostopenjski organ ni opredelil, da je tožeča stranka ponudnik tranzita za tujo gospodarsko družbo ter da bodo posledice zapovedanega ukrepa prizadele pravice končnih uporabnikov te gospodarske družbe s sedežem v R Hrvaški, ki omejitev glede prirejanja iger na srečo prek svetovnega spleta nima; ta gospodarska družba uporablja tudi strežnike tožeče stranke. Ker drugostopenjski organ na citirani ugovor tožeče stranke ni odgovoril, gre lahko za situacijo, zaradi katere bi izrečen ukrep lahko prekomerno posegel v položaj tožeče stranke oziroma imel prek nje čezmejni učinek na tujo pravno osebo. Glede na povedano sodišče meni, da je v zadevah po 107. členu ZIS lahko bistveno tudi poznavanje tehničnih in poslovnih povezav zavezanih strank.
Morebitna neučinkovitost naloženega ukrepa ni ugovor, ki bi tožečo stranko razbremenil izpolnitve obveznosti. Upravni organ je tisti, ki mu zakon nalaga, da v primeru, ko se stečejo zakonski pogoji, odredi določen ukrep, pri tem pa je vezan na dejanske in pravne možnosti njegove izvršitve. Na tožeči stranki je, da izvrši naložen ukrep ne glede na uporabnike, ki jih bo izvršitev ukrepa zadela, pri čemer ni na njej, da se sprašuje, kako ga je možno zaobiti.
spletne igre za srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - skrajšani ugotovitveni postopek - posebne igre na srečo
V izpodbijani odločbi je naveden postopek načina namestitve programske opreme na uporabnikov računalnik, postopek potrditve licenčne pogodbe ter igralnega računa, način prijave v igro, način plačila in izplačila ter izvedba igre. Iz opisov spletnih strani pa izhaja, da gre za spletno poker sobo, ki uporabnikom nudi storitev igre na srečo poker v več različicah in poteka na način, da igralci igrajo le drug proti drugemu. Glede na uporabljen medij za igranje igre na srečo je navedeno dovolj dejstev za zaključek, da igralci igrajo igre drug proti drugemu. Navedeno dejansko stanje zapolnjuje pogoj iz 1. točke 2. odstavka 53. člena ZIS.
Tožnik bi moral glede na dokazno breme substancirano navesti dejstva, iz katerih bi izhajalo, da izid iger, ki jih igrajo igralci na njegovih spletnih straneh, ni odvisen le od naključja in dejstva, iz katerih bi izhajalo, da različice iger, ki jih igralci igrajo drug proti drugem, ne ustrezajo igri poker.
Pravilnik o identifikaciji in registraciji goved člen 18, 18/2, 25, 25/1, 26, 27.
neposredna plačila v kmetijstvu - proizvodno vezana plačila - posebna premija za bike in vole - centralni register goved - premik goved - rok za sporočanje in vpis podatkov v register
Tožnik ugovarja ugotovljeni prepoznosti pri sporočanju podatkov o premiku goveda. Zatrjuje, da je sporočil podatke pooblaščeni organizaciji v roku štirih dni po dogodku, s čemer naj bi svojo obveznost pravočasno izpolnil. Sodišče ugovoru ne more slediti, namreč dejanske podlage za odločitev so v obravnavani zadevi podatki v CRG. Dokazovanje pravočasnosti s strani imetnika govedi ne more biti predmet dokazovanja v obravnavanem postopku, kar izhaja iz določb o obveznosti pooblaščene organizacije. Tožnik bi moral glede na 27. člen Pravilnika o identifikaciji in registraciji goved primarno izposlovati popravo podatkov v CRG, kolikor je menil, da so netočni. Sprememba podatkov v CRG pa bo lahko podlaga za spremembo izpodbijane odločbe z ustreznim pravnim sredstvom.
ZUP člen 144, 144/1, 144/1-2. Uredba o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 24i, 24i/1, 24i/1-4.
javni razpis - nepredvidljivi dogodki v kmetijstvu - podpora za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja pri prireji mleka - član kmetijskega gospodarstva - podatek iz uradne evidence - načelo zaslišanja stranke
Sporni pogoj iz 4. točke prvega odstavka 24. i člena Uredbe o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu se izkazuje s podatki iz evidenc o članih kmetijskega gospodarstva in podatki ZPIZ. Navedene podatke sta organa upoštevala, tožeča stranka pa je imela možnost, da izpodbija sporne ugotovitve v pritožbi in tožbi. Imela je torej možnost, da se o spornih dejstvih izjavi. Zaslišanje stranke o spornih dejstvih pa k drugačni odločitvi v zadevi ne bi pripomoglo, saj se ta dejstva dokazujejo le s podatki iz evidenc.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 13, 13/1, 13/1-3. ZPVAS člen 11, 11/1.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za pridobitev sredstev - pojem celotna kmetija - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti po ZPVAS
Razumevanje pojma "celotna kmetija" je, glede na dejstvo, da je darovalec v trenutku vložitve vloge ostal lastnik 1/16 parcele, sporno. Tožnik meni, da so sporne nepremičnine dejansko last Agrarne skupnosti ter jih zato ni šteti za del kmetije, ki jo je prevzel. Določba 1. odstavka 11. člena ZPVAS, na katero se sklicuje tožnik, je omejena na izkoriščanje nepremičnin - njihovo uporabo, ne pa razpolaganje. Ta podlaga darovalca ni omejevala pri razpolaganju, kar nenazadnje izkazuje tudi darilna pogodba. Določbe ZPVAS torej niso podlaga, da se spornih nepremičnin ne šteje za del celotne kmetije.
ZUS-1 člen 18. ZBPP člen 13, 24, 24/1, 24/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa - nerazumna zadeva - obrazložitev odločbe
Presoja razumnosti zadeve oziroma prosilčeva pričakovanja v zadevi mora temeljiti na konkretnih dejstvih posameznega primera, kar je v obravnavanem primeru (glede na opravilno številko) le vrsta zadeve. Razlogi za odločitev morajo biti razvidni iz obrazložitve, izpodbijana odločba pa temu ustrezno ni obrazložena.
ZIS člen 107, 107/9. ZUP člen 144. ZIN člen 32, 32/1, 32/1-5.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - sorazmernost ukrepa - skrajšani ugotovitveni postopek - svoboda izražanja
Organ pred odločitvijo ni izvedel testa sorazmernosti, sodišče pa meni, da je bil organ pri izbiri ukrepa vezan na kriterij sorazmernosti, kot ga določa ZIN, in sicer, da izbere ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa (drugi odstavek 7. člena ZIN). Izbiro naloženega ukrepa v tem smislu prvostopenjski organ sicer v odločbi ni obrazložil, vendar je to pomanjkljivost v obrazložitvi odločbe odpravil drugostopenjski organ. Njegovemu pojasnilu, da gre za ukrep z najmanj negativnimi stranskimi učinki za uporabnike tožnik ne oporeka, in tudi ne ugovarja, da bi bil namen dosežen z zanj ugodnejšim ali manj obremenjujočim ukrepom. Zato izbrani ukrep prestane tudi test sorazmernosti.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš - zakupnik - pogodbena predkupna pravica
v konkurenci zakonite predkupne pravice s pogodbeno določeno predkupno pravico kot močnejšo potrebno upoštevati zakonito. S pogodbeno predkupno pravico se ne more izogniti kogentnemu predpisu, ki določa vrstni red predkupnih upravičencev – zakoniti predkupni pravici, ki ima absolutne učinke, ki izhajajo iz zakona. Nenazadnje pa tudi smrt predkupnega zavezanca pomeni prenehanje predkupne pravice.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - povrnitev stroškov za izvršitev ukrepa - svoboda opravljanja storitev - svoboda izražanja
V zakonski določbi devetega odstavka 107. člena ZIS za odločitev o stroških za izvršitev z odločbo naložene obveznosti organ ni imel podlage. Ta določba ZIS kot specialni predpis v razmerju do določb ZUP o izvršbi namreč ne predpisuje odmene zaradi izvršitve ukrepa.
Omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade, ki se naloži ponudniku storitve informacijske družbe na podlagi določbe devetega odstavka 107. člena ZIS, ni omejitev (države), ki se nanaša na ureditev iger na srečo oziroma ureditev sistema prirejanja iger na srečo, in ki bi bila podvržena preizkusu izpolnjevanja pogojev v skladu s sodno prakso Sodišča EU, na katero se tožnik sklicuje. Na pravico do svobodnega opravljanja storitev v EU, ki jo zagotavlja PDEU v prvem odstavku 56. člena (oziroma PES v 49. členu) oziroma s sodno prakso Sodišča EU v nasprotju določene (zakonske) omejitve pri urejanju iger na srečo, se tako lahko sklicuje prireditelj spletne igre na srečo, ki ima sedež v drugi državi članici EU (v postopku, v katerem je sam stranka ter se odloča o njegovi pravici do prirejanja iger na srečo), in ne ponudnik storitev informacijske družbe v postopku na podlagi devetega odstavka 107. člena ZIS.
Določba devetega odstavka 107. člena ZIS se nanaša na način uresničevanja pravice do svobode izražanja (39. člen URS) v primerih, ko se uresničuje po elektronskih sredstvih komuniciranja, na katerih se nedovoljeno prirejajo gre na srečo. Iz razlogov varovanja javnega reda, preprečevanja kaznivih dejanj, zaščite potrošnikov pred škodljivimi posledicami igranja iger na srečo, je v teh primerih poseg v to pravico ustavnopravno opravičljiv.
Carinski organ je opravil preverjanje sprejete deklaracije na podlagi 68. člena CZS. Zaradi takšnega preverjanja lahko carinski organi od deklaranta zahtevajo, da predloži dodatne dokumente zaradi preverjanja točnosti navedb v deklaraciji (točka a); pregledajo blago in po potrebi vzamejo vzorce blaga zaradi analize ali podrobnega preverjanja (točka b). Kadar organ pri preverjanju carinske deklaracije ugotovi večje nepravilnosti, postopa v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek o nadzoru in kontroli carinskih organov.
Če je zaradi neposlovnih razlogov plačilo manjše od tržne vrednosti ali če ni plačila, je davčna osnova tržna vrednost blaga oziroma storitev v času in kraju opravljenega prometa (sedmi odstavek 21. člena ZDDV). Zakon tako ne prepoveduje uporabe netržnih cen, ampak določa davčno osnovo, torej znesek, od katerega mora davčni zavezanec obračunati davek.
javni razpis - garancija za bančni kredit - pridobitev garancije za bančni kredit s subvencijo obrestne mere - sprememba vloge - glavna dejavnost - poslovni register - v poslovni register vpisani podatki
Z navedbo, da kot glavno opravlja drugo dejavnost od tiste, ki jo je kot tako sama vpisala v prijavni list, tožeča stranka v upravnem sporu vsebinsko uveljavlja spremembo vloge, o kateri je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom. Ko gre za javni razpis, pa je sprememba vloge dopustna le do izteka roka za vložitev prijave.
Stališču, da podatek o glavni dejavnosti, vpisan v poslovni register, ne dokazuje glavne dejavnosti podjetja, oziroma da gre za podatek, ki z glavno dejavnostjo podjetja ni povezan, ni mogoče slediti.
ZDoh-1 člen 20, 20-7, 20-8. ZDoh-1D člen 61, 61/2. ZDavP-1 člen 267. ZDavP-2 člen 54, 97.
vračilo davka - dohodnina - akontacija dohodnine - na podlagi sodne odločbe plačane zamudne obresti - dohodnina od zamudnih obresti
ZDoh-1D, s katerim je bila obdavčitev zamudnih obresti, plačanih na podlagi sodne odločbe, ukinjena, ravnanja v situacijah, kot je bila tožnikova, ni urejal. Poračun plačanih akontacij, glede katerih je bila kasneje spremenjena ureditev obdavčitve, je bil namreč izrecno urejen le za razmerja do davčnih zavezancev (fizičnih oseb), ki so bili takrat obenem tudi zavezanci za dohodnino kot letni davek, za kar pa pri nerezidentih (praviloma) ne gre. Glede na navedeno je tožnik s plačilom akontacije dohodnine tudi od zamudnih obresti, plačanih na podlagi sodne odločbe, ravnal skladno z določbami ZDoh-1 in ZDavP-1. Poznejši (sodni) postopki med tožnikom in (bivšim) delavcem - nerezidentom na navedeno, v letu 2005 pravilno izpolnjeno davčno obveznost, v razmerju tožnika kot izplačevalca do davčnega organa nimajo več vpliva. Zato je pravilna odločitev, da se tožniku plačane akontacije davka od zamudnih obresti ne vrne.
Z izpodbijano odločbo je pristojni organ odločil o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi v delu, ki se nanaša na plačilo sodnih taks v pravdnem postopku, ter tudi v tem delu navedel razloge za odločitev. Pri tem je pravilno upošteval določbe 26. člena ZBPP, po katerih dodelitev brezplačne pravne pomoči kot oprostitev plačila sodnih taks ni več (izrecno) predvidena, ter obenem določbe 12. člena ZST-1 kot specialnega zakona, po katerih o oprostitvi plačila sodnih taks odloča sodišče, ki sodi v konkretni zadevi.
upravni spor - procesne predpostavke za upravni spor - izčrpanje rednih pravnih sredstev v upravnem postopku - pravočasnost pritožbe - zavrženje tožbe
Če je stranka pritožbo zoper izpodbijani upravni akt vložila prepozno, mora sodišče tožbo v upravnem sporu zavreči ne glede na to, da je drugostopenjski upravni organ o pritožbi vsebinsko odločil.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-12. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - ponovna prošnja - drugi osebni podatki
V obravnavanem primeru ne gre za razloge, ki bi tožniku onemogočali, da dokumente vzame s seboj. Taki razlogi bi bili podani le v primeru, če bi bil prisiljen pobegniti iz matične države in to ob takih okoliščinah, da sploh ni možno pričakovati, da bi lahko imel ob sebi kakšen osebni dokument, ker bi mu bilo to fizično onemogočeno. Brez dokumentov pa tožena stranka ne more ugotoviti njegove identitete. Razen tega se je tožnik pri prvi prošnji za mednarodno zaščito predstavil z drugim imenom in priimkom, kar pa predstavlja še dodaten razlog, da njegova istovetnost ni mogla biti nesporno ugotovljena.