Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma člen 15, 15/1, 96.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja - razpisan ukrep v Schengenski informacijski sistem - podrejanje pravnemu redu rs
Za tožnika se je ugotovilo, da je zoper njega na podlagi 96. člena Schengenske izvedbene konvencije (Konvencije) razpisan ukrep zavrnitve vstopa. Ukrep so razpisali švicarski varnostni organi, zaradi različnih kaznivih dejanj, in sicer zaradi posedovanja ukradenega blaga, ponarejanja uradnih dokumentov, kršenja Zakona o prepovedanih drogah ter vožnje pod vplivom alkohola. Tožena stranka se je pred izdajo dovoljenja za prebivanje tujca pravilno posvetovala z razpisnico ukrepa in s strani švicarskih organov pridobila odgovor, da ne želi, da se tožnik nahaja na ozemlju schengna in prav tako ne želi, da se imenovanemu izda dovoljenje za prebivanje na schengenskem ozemlju. Glede na določbo 1. odstavka 25. člena Konvencije pogodbenica upošteva interese pogodbenice, ki je ukrep razpisala. V obravnavani zadevi tožnik ob podaji prošnje humanitarnih razlogov ali mednarodne obveznosti ni uveljavljal, zato tožena stranka dovoljenja tožniku za prebivanje, upoštevaje interes pogodbenice, na tej podlagi ni mogla izdati. Pravilno pa je postopala, ko je glede na namen vložitve prošnje upoštevala tudi dolžino tožnikovega prebivanja v državi in presojala njegove osebne, družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki ga vežejo na RS, ob dejstvu, da je poročen s slovensko državljanko, prav tako pa tudi, ali bi tožnikovo prebivanje pomenilo nevarnost za javni red in varnost RS.
Vsakdo, ki želi prebivati v zanj tuji državi se mora seznaniti s pravnim redom države in ukreniti vse, da bo njegovo bivanje v državi formalno urejeno. Zato že ravnanje tožnika, ko svojega statusa prebivanja ni ustrezno uredil, kaže na to, da obstaja utemeljen sum, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS.
Tožena stranka je na podlagi tožnikovih ravnanj pravilno sklepala, da pri njem obstaja vzorec obnašanja, ki kaže, da pravnega reda RS ne bo spoštoval. Tožnik nasilja nad svojo soprogo ni zanikal, dejstvo, da so se med njima zadeve uredile, pa na odločitev in presojo sodišča ne vpliva. Tožena stranka je vse opisane okoliščine pri svoji odločitvi pravilno ocenila, prav tako tudi, da zaradi neizdaje dovoljenja finančno oziroma socialno stanje družine ne bo ogroženo.
tujec, ki mora zapustiti državo - omejitev gibanja - sklep o nastanitvi v centru za tujce - učinek ustavne odločbe - učinek direktive - doktrina lojalne razlage
Tožniku bi moral biti dan rok za prostovoljno zapustitev države in šele potem, ko države v danem roku ne bi zapustil, bi upravni organ lahko pričel s postopkom prisilne odstranitve iz države in bi tožniku izdal sklep o namestitvi v Center za tujce.
Cilj direktive 2008/115/ES je med drugim optimalna zagotovitev pravic tujcev v državah članicah, določitev jasnih, preglednih in poštenih pravil oziroma zagotovitev, da se nezakonito prebivanje državljanov tretjih držav zaključi po poštenem in preglednem postopku. Ta Direktiva v času odločanja tožene stranke res še ni bila implementirana v nacionalno zakonodajo, vendar bi jo kljub temu morali organi pri odločanju uporabljati kot razlagalni pripomoček in torej nacionalne predpise razlagati in uporabljati v duhu direktive.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero - opremljenost stavbnega zemljišča - dostop do javne ceste - obrazložitev odločbe
Pravna ureditev uporabe povezovalne poti (npr. s pogodbeno ustanovitvijo stvarne služnosti ali z določitvijo nujne poti v nepravdnem postopku) na vprašanje možnosti dejanskega dostopa ne vpliva. Vendar sta se zemljišči, katerih solastnik je tožnik, uporabljali za kmetijsko dejavnost, na njih pa se predvideva izgradnja obrtno industrijske cone, zato bi moral upravni organ pri ugotavljanju pogojev za odmero nadomestila za leto 2008, ugotoviti, ali zatrjevana dejanska pot zadošča za dostop do javne ceste v navedenem obsegu.
Pomanjkljivo strokovno mnenje komisije ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke, četudi so laične narave.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - vrednost nepremičnin - obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin
Glede na to, da je tožnik na izrecen poziv tožene stranke za dopolnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, da navede realno tržno vrednost nepremičnine, toženi stranki za te namene predložil obvestilo Geodetske uprave Republike Slovenije o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, pri čemer ni navedel, da se z izračunom ne strinja, oz. da je njegovi vrednosti ugovarjal, tega pa ne zatrjuje niti v tožbi, je tožena stranka po presoji sodišča te podatke utemeljeno upoštevala pri ugotavljanju višine tožnikovega premoženja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - regres k pokojnini
Tožbeni ugovor, da tožnica presega cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči zato, ker je prošnjo vložila v času, ko je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije izvedel letno plačilo regresa za upokojence, je neutemeljen, saj je iz dokumentacije v spisih razvidno, da je organ za brezplačno pravno pomoč ta znesek (letni dodatek) upošteval le v delu 1/4 glede na tromesečje oz. 1/12 mesečno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju prosilca se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov.
Prosilec za brezplačno pravno pomoč bi moral v vlogi navesti, da je kljub sklenjenim pravnim poslom v zemljiški knjigi še vedno vknjižen kot (so)lastnik spornih nepremičnin in organu za brezplačno pravno pomoč omogočiti, da bi pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje.
ZZVNN člen 1, 2, 2a. ZUP člen 8, 10, 214, 237, 237/2, 237/2-7.
status žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - begunec - obrazložitev odločbe
Ugotovitev obeh upravnih organov, da sta tožničin oče in brat, ki naj bi po pregonu, izvedenem s strani Italijanov, postala domobranca, ne more biti podlaga za dokazno oceno, da italijanski okupator ni pregnal tožnice iz doma v okoliščinah iz 4. odstavka 2. člena ZZVN, ker sta bila tožničin oče in brat v času pregona domobranca. Ta okoliščina je vsaj nepopolno ugotovljena glede na izjave vseh prič, če ni že netočna sama po sebi. Tudi dejstvo, da so italijanske okupatorske sile vas izselile, in hkrati nudile pregnanemu civilnemu prebivalstvu zaščito, ne more biti podlaga za ugotovitev, da Italijani tožnice iz vasi niso pregnali v okoliščinah iz 4. odstavka 2. člena ZZVN. Takšno dvojno ravnanje italijanskih okupacijskih sil namreč ni izključeno.
Ker iz nobene odločbe ni dovolj jasno razvidno, kateri konkretni zakonski dejanski stan je tožena stranka uporabila, ker je ugotovila dejstva, ki se ne ujemajo s podatki v spisu in ni napravila celovite presoje vseh izpovedb prič, se odločbe ne da preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb postopka.
inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahteven objekt - lokacijska informacija
Lokacijska informacija ni akt, s katerim se dovoljuje gradnja, temveč predstavlja le potrdilo v smislu določb ZUP, ki ga izda občinski upravni organ kot informacijo investitorju nameravane gradnje, da se seznani, kakšna so merila in pogoji za načrtovanje investicijske namere.
Tožnica za lopo, ki se šteje za nezahtevni objekt, nima gradbenega dovoljenja, zato ji je bil utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep po 152. členu ZGO-1.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - stranka v postopku - strinjanje s pokazano mejo
Ker je tožnik mejni obravnavi dokazano in zavestno prisostvoval kot nov solastnik spornih dveh parcel, kar je bilo tudi ustrezno vpisano v zapisnik in torej znano vsem prisotnim, prejšnji solastnik pa se obravnave ni udeležil, je s podpisom zapisnika tožnik izrazil strinjanje s potekom meje tudi glede na novo pridobljenih parcel.
ZKme-1 člen 33,34. ZKme člen 3č, 3d. ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1, 36/1-6.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljska plačila - integrirano poljedelstvo - pravna korist - izboljšanje položaja - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je zamudila tudi rok za tako imenovano zapoznelo vlogo, ki bi jo lahko vložila do 9. 6. 2008 do 24.00 ure. Iz podatkov v upravnih spisih je razvidno, da je tožeča stranka šele 12. 5. 2009 in nato še 25. 5. 2009 zbirno vlogo dopolnila in uveljavljala zahtevek za podukrep KOP-IPL še na površini 130,67 ha. Zahtevek oziroma vloge mora stranka pravilno izpolniti v določenih rokih, ki so prekluzivni in torej nepodaljšljivi.
V obravnavani zadevi je v točki 1. izreka izpodbijane odločbe bilo ugodeno tožnikovemu zahtevku. Po presoji sodišča zato izpodbijana odločba v tem delu delu ne posega v pravice ali pravne koristi tožeče stranke, ki bi jih bilo treba zavarovati v tem upravnem sporu. Tožnik si namreč svojega pravnega položaja v tem postopku ne more izboljšati.
Pravno varstvo v zvezi s postopki prekinitve prestajanja kazni zapora je zagotovljeno v okviru upravnega postopka, v nadaljevanju pa tudi v okviru sodnega postopka - upravnega spora v zvezi s preizkusom zakonitosti takšnega akta. V okviru rednega upravnega spora (spora o zakonitosti upravnega akta) pa lahko stranka postavi tudi vprašanje varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Tretji javni razpis za izbor operacij iz prednostne usmeritve »Razvoj obmejnih območij s Hrvaško« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013 poglavje 6.1, točka 5. ZSRR-1 člen 1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za dodelitev sredstev - zaključenost finančne konstrukcije operacije - računska pomota
Ker so ugotovljena odstopanja le v seštevkih vrednosti investicije, ne pa v posameznih postavkah tabel, gre le za računsko pomoto zaradi zaokroževanja številk navzgor, kar pa ne pomeni, da zato operacija tožeče stranke, s katero se je prijavila na razpis, nima zaključene finančne konstrukcije.
gradbeno dovoljenje - lokacijsko dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s pogoji lokacijskega dovoljenja
Pri presoji, ali projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolnjuje pogoje lokacijskega dovoljenja, je treba upoštevati celoten objekt (in ne le njegov del), saj le objekt v celoti služi proizvodni dejavnosti, ki se vrši v njem.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - sprememba okoliščin - posebni ugotovitveni postopek - odločba o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči
Izpodbijana odločba je nezakonita, ker tožena stranka ni dala tožeči stranki v upravnem postopku možnosti, da se izreče o ključni sporni dejanski okoliščini, na katero je tožena stranka oprla izpodbijano odločitev. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi bila okoliščina, da je prosilka (postala) samostojna podjetnica nova okoliščina, ki je nastala po izdaji odločbe, s katero je bila tožnici priznana brezplačna pravna pomoč, in da je zato tožnica imela zakonsko obveznost, da bi o tej „novi“ okoliščini obvestila pristojni organ.
Po določilu 42. člena ZBPP strokovna služba „po izvedenem ugotovitvenem postopku“ predlaga pristojnemu organu za brezplačno pravno pomoč izdajo odločbe in šele potem mora pristojni organ „takoj“ izdati odločbo. Ugotovitveni postopek, pa v opisanih okoliščinah konkretnega primera zajema tudi spoštovanje 1. odstavka 9. člena in 1. odstavka 138. člena ZUP.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 201, 201/1-a, 220.
carina - naknadni obračun uvoznih dajatev - mešanica za izdelavo brezalkoholnih pijač - TARIC koda
V obravnavani zadevi je bilo opravljeno naknadno preverjanje v izpodbijani odločbi navedenih carinskih deklaracij po 78. členu CZS. Ker uvozne dajatve niso bile pravilno obračunane, je bilo treba na podlagi 220. člena CZS obračunati uvozne dajatve (naknadna vknjižba) ter gre v obravnavanem primeru za nastanek carinskega dolga pri uvozu na pravni podlagi točke a) 1. odstavka 201. člena CZS s sprostitvijo v prosti promet blaga, zavezanega uvoznim dajatvam v trenutku sprejema zadevnih carinskih deklaracij.
ZUP člen 292, 293. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4, 63, 63/1.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izpodbijanje prvostopnega in drugostopnega akta - sklep o dovolitvi izvršbe
Ker izpodbijani akt ne določa samo, da se dovoli izvršba, ampak določa tudi prisilno sredstvo, če stranka ne bo izpolnila svoje obveznosti, je sodišče sprejelo tožbo v obravnavo.
Zoper sklep v upravnem izvršilnem postopku je dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo. Z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. V konkretnem primeru ni podana nobena okoliščina iz 1. odstavka 293. člena ZUP, na podlagi katere bi moral organ po uradni dolžnosti ustaviti izvršbo.
odlog in obročno plačilo davčnega dolga - pogoji za odlog oziroma obročno plačilo - plačilna nezmožnost - izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov - hujša gospodarska škoda - dokazno breme
Tožnik v postopku ni izkazal, da je nelikviden zaradi razlogov, na katere ni mogel vplivati ter da mu zaradi tega grozi hujša gospodarska škoda, zato je davčni organ ravnal pravilno, ko je njegovo vlogo za odlog oziroma obročno plačilo dolga iz naslova davkov in prispevkov kot neutemeljeno zavrnil.