brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju prosilca se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov.
Prosilec za brezplačno pravno pomoč bi moral v vlogi navesti, da je kljub sklenjenim pravnim poslom v zemljiški knjigi še vedno vknjižen kot (so)lastnik spornih nepremičnin in organu za brezplačno pravno pomoč omogočiti, da bi pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje.
davčni dolg - obročno plačilo davčnega dolga - odpis davčnega dolga
Organ prve stopnje je tožnikovi vlogi za odpis davčnega dolga delno ugodil in sicer je del dolga odpisal, za drugi del dolga pa mu je odobril obročno odplačilo davčnega dolga. V postopku so bile ugotovljene vse okoliščine, ki so pomembne za odločanje o vlogi za odpis, delni odpis in obročno plačevanje davčnega dolga.
legalizacija orožja - pogoji za izdajo orožne listine - pogoj zanesljivosti - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje
Tožnik je bil pravnomočno obsojen za naklepni kaznivi dejanji, zaradi česar ni zanesljiv, saj ne izpolnjuje pogoja iz 3. točke 2. odstavka 14. člena v zvezi s 1. alinejo 2. odstavka 16. člena Zakona o orožju.
ZZVNN člen 1, 2, 2a. ZUP člen 8, 10, 214, 237, 237/2, 237/2-7.
status žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - begunec - obrazložitev odločbe
Ugotovitev obeh upravnih organov, da sta tožničin oče in brat, ki naj bi po pregonu, izvedenem s strani Italijanov, postala domobranca, ne more biti podlaga za dokazno oceno, da italijanski okupator ni pregnal tožnice iz doma v okoliščinah iz 4. odstavka 2. člena ZZVN, ker sta bila tožničin oče in brat v času pregona domobranca. Ta okoliščina je vsaj nepopolno ugotovljena glede na izjave vseh prič, če ni že netočna sama po sebi. Tudi dejstvo, da so italijanske okupatorske sile vas izselile, in hkrati nudile pregnanemu civilnemu prebivalstvu zaščito, ne more biti podlaga za ugotovitev, da Italijani tožnice iz vasi niso pregnali v okoliščinah iz 4. odstavka 2. člena ZZVN. Takšno dvojno ravnanje italijanskih okupacijskih sil namreč ni izključeno.
Ker iz nobene odločbe ni dovolj jasno razvidno, kateri konkretni zakonski dejanski stan je tožena stranka uporabila, ker je ugotovila dejstva, ki se ne ujemajo s podatki v spisu in ni napravila celovite presoje vseh izpovedb prič, se odločbe ne da preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb postopka.
Tretji javni razpis za izbor operacij iz prednostne usmeritve »Razvoj obmejnih območij s Hrvaško« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013 poglavje 6.1, točka 5. ZSRR-1 člen 1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za dodelitev sredstev - zaključenost finančne konstrukcije operacije - računska pomota
Ker so ugotovljena odstopanja le v seštevkih vrednosti investicije, ne pa v posameznih postavkah tabel, gre le za računsko pomoto zaradi zaokroževanja številk navzgor, kar pa ne pomeni, da zato operacija tožeče stranke, s katero se je prijavila na razpis, nima zaključene finančne konstrukcije.
razlastitev - javna cesta - nepremičnina v zasebni lasti - javna korist
Razlastitev po 19. členu ZJC-B je možnost, da se legalizira protiustavni položaj, ki je bil povzročen z določitvijo nepremičnin v zasebni lasti za javno cesto. Vendar v razlastitvenem postopku odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest sam po sebi ni akt iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1, za katerega velja zakonska domneva, da izkazuje javno korist. Javna korist je v primeru razlastitve po 19. členu ZJC-B izkazana, če po nepremičnini, po kateri poteka obstoječa javna cesta, poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
V postopku razlastitve po 19. členu ZJC-B odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest ne bi bilo mogoče upoštevati tedaj, če bi bilo ugotovljeno, da je nezakonit, ker niso izpolnjeni pogoji za kategorizacijo javne ceste oziroma zaradi tega ne bi bila izkazana javna korist za razlastitev.
Tožena stranka je mesečni dohodek tožeče stranke ugotavljala na podlagi 12. in 13. člena ZBPP in ugotovila dohodek v znesku 614,19 EUR mesečno. Tožbeni ugovori, da je pri tem nepravilno upoštevala znesek prejetega regresa in jubilejne nagrade na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati, ker se pri ugotavljanju finančnega pogoja za dodelitev BPP ti prejemki morajo upoštevati.
ZDDV člen 40. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2, 2/1.
DDV - odmera DDV - opravljanje storitev - razvoj modula za prenos podatkov - neplačujoči gospodarski subjekt - fiktivni računi
Definicijo neplačujočega gospodarskega subjekta določa Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. 10. 2004, ki v 1. točki 2. člena določa, da neplačujoči gospodarski subjekt pomeni gospodarski subjekt, registriran kot davčni zavezanec za DDV, ki morebiti z goljufivim namenom pridobi blago ali storitve ali to simulira brez plačila DDV in dobavlja to blago ali storitve z DDV, vendar ne plača dolgovanega DDV ustreznemu državnemu organu.
Uredba o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 8.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - nepredvidljivi dogodki v kmetijstvu - začasna nesposobnost za delo na kmetijskem gospodarstvu - pojem neprekinjeno obdobje
Časovno obdobje nesposobnosti za delo mora biti neprekinjeno tako pri najmanj štiriurni nesposobnosti za delo, kot tudi pri osemurni nesposobnosti za delo. O poslabšanju ekonomskega položaja kmetijskega gospodarstva, in s tem tudi o potrebi po ukrepih za blažitev poslabšanja, je namreč mogoče govoriti le, če gre za daljšo neprekinjeno nesposobnost za delo nosilca ali člana kmetije.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - zahtevek zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine - pravočasnost zahtevka
Predlagatelji z zahtevo za denacionalizacijo niso uveljavljali tudi zahtevka za zmanjšano vrednost oziroma ga niso uveljavljali do izdaje prvostopenjske odločbe, s katero je bilo odločeno o vrnitvi podržavljene stavbe v naravi. Odškodnino so torej uveljavljali po tem, ko je bila stavba v naravi že vrnjena, pa tudi zmanjšana vrednost naj bi se nanašala na že vrnjeno stavbo. S stanjem stavbe so bili seznanjeni že pred odločitvijo o vrnitvi v naravi. Zahtevek po 26. členu ZDen, ki se uveljavlja v postopku denacionalizacije dela premoženja, ki ga zaradi ovir, določenih z zakonom, ni mogoče vrniti v naravi, ampak se zanj določi denacionalizacija v obliki odškodnine, je tako prepozen.
sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o prekinitvi postopka ni akt v smislu 2. člena ZUS-1, niti sklep po 5. členu ZUS-1 ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Gre za vmesen procesni sklep t.i. sklep procesnega vodstva. Denacionalizacijski postopek s takim sklepom ni končan in se bo po odločitvi v pravdnem postopku, zaradi katerega je bil prekinjen, nadaljeval.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - interes pravičnosti - zagovornik v kazenskem postopku
Tožena stranka je odločitev o zavrnitvi BPP pravilno oprla na ugotovitev, da bi bila odobritev BPP v obravnavani zadevi v nasprotju z interesom pravičnosti, saj tožniku že splošna načela kazenskega postopka, kot so načelo iskanja materialne resnice, domneva nedolžnosti ter načelo v dvomu v korist obdolženca, zagotavljajo pošten postopek.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec - samostojni podjetnik posameznik
Podjetnik posameznik med upravičenci po 10. členu ZBPP ni naveden, tožnik pa ne zatrjuje, da je do dodelitve BPP upravičen na podlagi drugega zakona. Zato sodišče ne more slediti navedbam tožnika, da je tožnik do dodelitve BPP upravičen.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, ki so jih izdale družbe, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so „neplačujoči gospodarski subjekti“ oziroma tudi t. i. „missing traderji“, glede spornih računov pa davčni organ ugotavlja, da navedene družbe storitev, zaračunanih po navedenih računih, niso opravile in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna izguba - prikrivanje davčne izgube
V 6. členu ZDDPO so določene davčne oprostitve. Med drugim po teh določbah davka ne plačujejo javna podjetja, ki so v lasti Republike Slovenije oziroma občin. Razlaga, po kateri je javno podjetje v takšnem primeru oproščeno plačila davka od dobička pravnih oseb samo od sorazmernega dela dobička, ki pripada proračunu Republike Slovenije oziroma občine, je po presoji sodišča skladna z namenom obravnavane oprostitve, po kateri obdavčitev dobička, ki kot vir prihodkov v celoti pripade proračunu, ni potrebna.
brezplačna pravna pomoč - izplačilo nagrade in povračilo stroškov odvetniku - rok za predložitev napotnice - zavrženje zahteve
Rok iz 5. odstavka 40. člena ZBPP je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Pristojni organ mora zahtevo, ki ni vložena v predpisanem roku, skladno z določbo 3. točke 1. odstavka 129. člena ZUP s sklepom zavreči.
ZVCP-1 člen 173. Pravilnik o vozniškem izpitu člen 7.
vozniški izpit - teoretični del vozniškega izpita - odstranitev z izpita - uporaba nedovoljenih pripomočkov
Na podlagi Pravilnika o vozniškem izpitu izpitna komisija lahko odstrani kandidata z izpita, če ta pri izpitu uporablja nedovoljene pripomočke. Tožena stranka je pravilno ugotovila dejansko stanje v tem pogledu (uporaba nedovoljenih pripomočkov). Sodišče tako tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na neresnične navedbe članov komisije glede opravljanja izpita, kar je bistveno za presojo zadeve, ni upoštevalo.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodna odločba - zavrženje tožbe
Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča ni niti upravni akt, niti akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Izpodbijana sodba je akt sodne veje oblasti, proti kateri je zagotovljeno drugo sodno varstvo v sodnih postopkih, ki vključujejo tudi varstvo ustavnih pravic.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh s pritožbo - zavrženje zahteve za izločitev sodnika
Tožnica je izločitev sodnic kot sodečega senata zahtevala po tem, ko je bila sprejeta končna odločitev v zadevi (sklep, s katerim je sodišče njeno tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo). Izločitve torej ni uveljavljala pred izdajo odločbe, kot to izrecno zahteva 2. odstavek 72. člena ZPP. Ta zakonska določba je prisilne narave, zato je utemeljeno sklepanje pristojnega organa, da tožnica s pritožbo zoper sklep o zavrženju zahteve za izločitev kot prepozne ne more uspeti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kaznivo dejanje razžalitve
Tožnica, ki se ji očita storitev kaznivega dejanja razžalitve, po izrecni določbi 1. alineje 8. člena ZBPP ni upravičena do dodelitve BPP. Tožnica namreč v navedeni kazenski zadevi ne nastopa kot oškodovanka, temveč kot obdolženka.