sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o prekinitvi postopka ni akt v smislu 2. člena ZUS-1, niti sklep po 5. členu ZUS-1 ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Gre za vmesen procesni sklep t.i. sklep procesnega vodstva. Denacionalizacijski postopek s takim sklepom ni končan in se bo po odločitvi v pravdnem postopku, zaradi katerega je bil prekinjen, nadaljeval.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - načelo pravičnosti - kaznivo dejanje goljufije
Dodelitev zagovornika v primerih fakultativne obrambe je bila prenesena v ZBPP kot krovni zakon. Sam ZBPP ne zapolnjuje pojma pravičnosti, zapolnila ga je sodna praksa. Organ je pravilno uporabil in tudi navedel dejstva in okoliščine, ki tožeče stranke ne opravičujejo do brezplačne pravne pomoči. Konkretnih ugovorov zoper dejstva, ki pomenijo ugotovljeno dejansko stanje za uporabo pojma „načelo pravičnosti“, pa tožeča stranka ne navaja.
Tožena stranka je mesečni dohodek tožeče stranke ugotavljala na podlagi 12. in 13. člena ZBPP in ugotovila dohodek v znesku 614,19 EUR mesečno. Tožbeni ugovori, da je pri tem nepravilno upoštevala znesek prejetega regresa in jubilejne nagrade na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati, ker se pri ugotavljanju finančnega pogoja za dodelitev BPP ti prejemki morajo upoštevati.
razlastitev - javna cesta - nepremičnina v zasebni lasti - javna korist
Razlastitev po 19. členu ZJC-B je možnost, da se legalizira protiustavni položaj, ki je bil povzročen z določitvijo nepremičnin v zasebni lasti za javno cesto. Vendar v razlastitvenem postopku odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest sam po sebi ni akt iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1, za katerega velja zakonska domneva, da izkazuje javno korist. Javna korist je v primeru razlastitve po 19. členu ZJC-B izkazana, če po nepremičnini, po kateri poteka obstoječa javna cesta, poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
V postopku razlastitve po 19. členu ZJC-B odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest ne bi bilo mogoče upoštevati tedaj, če bi bilo ugotovljeno, da je nezakonit, ker niso izpolnjeni pogoji za kategorizacijo javne ceste oziroma zaradi tega ne bi bila izkazana javna korist za razlastitev.
Uredba o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 8.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - nepredvidljivi dogodki v kmetijstvu - začasna nesposobnost za delo na kmetijskem gospodarstvu - pojem neprekinjeno obdobje
Časovno obdobje nesposobnosti za delo mora biti neprekinjeno tako pri najmanj štiriurni nesposobnosti za delo, kot tudi pri osemurni nesposobnosti za delo. O poslabšanju ekonomskega položaja kmetijskega gospodarstva, in s tem tudi o potrebi po ukrepih za blažitev poslabšanja, je namreč mogoče govoriti le, če gre za daljšo neprekinjeno nesposobnost za delo nosilca ali člana kmetije.
ZUP člen 279, 279/1, 279/2. ZZKat člen 8, 20, 20/1, 21, 22, 22/1, 22/4, 23, 23/1, 23/1. Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja člen 4.
postopek izdelave zemljiškega katastra - nova zemljiškokatastrska izmera - javna razgrnitev podatkov - naznanilni list - upravni akt - ničnost upravnega akta
Postopek nove zemljiškokatastrske izmere v zakonu ni bil urejen kot upravni postopek, ki bi bil zaključen z izdajo upravne odločbe, zato tožnika ne moreta uveljavljati nepravilnosti, za katere zatrjujeta, da so bile v tem postopku storjene, z uporabo pravnih sredstev po ZUP. O presoji, da naznanilni list, katerega izrek za ničnega predlagata tožnika bi moral prvostopenjski organ njun predlog zavreči, in ne zavrniti. Ne moreta pa tožnika ob jasnem razlogovanju, da se naznanilni list ne more izreči za ničnega, ker ni upravni akt v smislu in 1. in 2. odstavka 279. člena ZUP zgolj zaradi načina odločitve, ki je negativna meritorna namesto formalna (nezakonita), v tožbi z uspehom zatrjevati, da je organ pravno sredstvo dopustil ter v nadaljevanju nato uveljavljati kršite, ki naj bi jih ta v postopku meritornega reševanja predloga zagrešil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - interes pravičnosti - zagovornik v kazenskem postopku
Tožena stranka je odločitev o zavrnitvi BPP pravilno oprla na ugotovitev, da bi bila odobritev BPP v obravnavani zadevi v nasprotju z interesom pravičnosti, saj tožniku že splošna načela kazenskega postopka, kot so načelo iskanja materialne resnice, domneva nedolžnosti ter načelo v dvomu v korist obdolženca, zagotavljajo pošten postopek.
V konkretnem primeru za nepriznanje odbitka DDV zadošča že ugotovitev, da tovorno motorno vozilo dejansko ni bilo dobavljeno. Subjektivnega elementa tožnika, torej ali je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje v davčni utaji, davčnemu organu ni treba ugotavljati.
ZDavP-2 člen 146, 146/1. ZUP člen 224, 290, 290/4, 291, 291/2.
upravna izvršba - davčna izvršba - izvršba nedavčne denarne obveznosti - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti - zavrženje predloga za izvršbo
Skladno s 1. odstavkom 146. člena ZDavP-2 je odločba izvršilni naslov le, če je opremljena s potrdilom o izvršljivosti. Obstoj izvršilnega naslova pa predstavlja procesno predpostavko za izdajo sklepa o davčni izvršbi.
Tožena stranka je pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z razlogi, ki temeljijo na sodni praksi v zadevah odvzema otroka in namestitvi otroka v rejniško družino, toliko bolj, ker gre v obravnavnem primeru za postopek, kjer imajo otrokove koristi prednost pred koristmi staršev.
dohodnina - davčna olajšava - vzdrževani družinski član - neprekinjenost šolanja - upravni spor - tožbena novota
Sodišče se strinja, da dokazila o vpisu dokazujejo šolanje v letu 2007, ne pa neprekinjenega šolanja v tem letu. Strinja se tudi, da starost otroka ob vpisu v prvi letnik študija utemeljuje dvom v neprekinjenost šolanja. Ta dvom pa bi bilo treba s stranko razčistiti in tožnika dodatno pozvati k predložitvi dokazov in pojasnitvi dejstev v zvezi s šolanjem, katerega kontinuiteto je v pritožbi s sklicevanjem na 3. odstavek 115. člena ZDoh-2 smiselno zatrjeval. Dejstva in dokazi, ki jih v upravnem sporu tožnik navaja prvič, zato ne predstavljajo novot, ki bi bile nedopustne.
Kvalifikacija kaznivega dejanja - grdo ravnanje po 146. členu KZ ni podlaga za določitev odškodnine po ZOZKD.
Med strankami je bilo sporno, ali je motnja vida posledica kaznivega dejanja, ali pa je obstajala pri tožeči stranki že pred nasilnim kaznivim dejanjem. Tožeča stranka, ki je zatrjevala vzročno zvezo, je bila v ponovnem postopku pozvana, da poda soglasje za vpogled v zdravstveni karton in sporoči, kje se nahaja. V dopisu je odgovorila, da je dala vse potrebne podatke, vključno z zdravniškimi potrdili. Na podlagi takega odgovora tudi sodišče ugotavlja, da soglasje do vpogleda v zdravstveni karton ni bilo dano, torej organ ni mogel preveriti trditve tožeče stranke, da je motnja vida nastopila šele kot posledica udarcev oziroma je posledica kaznivega dejanja.
ZUS-1 člen 40, 40/3. ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 59, 59/1, 59/1-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - prosti preudarek - dublinski postopek - prstni odtisi v bazi EURODAC - za obravnavanje prošnje odgovorna država članica EU - ugotavljanje istovetnosti prosilca
Istovetnost prosilca za mednarodno zaščito je nesporno ugotovljena, ko prosilec predloži eno od listin, določenih po Zakonu o tujcih, na podlagi katerih je mogoče ugotavljati istovetnost.
Postopek določanja države članice, odgovorne za obravnavanje tožnikove prošnje, je glede na podatke v listinah predloženega upravnega spisa in vsebine obrazložitve izpodbijanega sklepa v teku. Kot odgovorna država članica za obravnavanje tožnikove prošnje namreč poleg Slovenije prihaja v poštev tudi Madžarska.
poštne storitve - spor glede odškodnine - odškodnina za poškodovan paket - stvarna pristojnost
Pravni temelj odškodninskega zahtevka uporabnika poštnih storitev zaradi poškodovanja poštne pošiljke, je pogodba o izvedbi poštne storitve med izvajalcem in uporabnikom poštne storitve, zato v primeru kršitve pogodbene obveznosti izvršiti poštno storitev, kršitelja zadenejo odškodninske in druge civilnopravne sankcije. Gre za poslovno odškodninsko obveznost, saj je izvajalec poštne storitve z uporabnikom poštne storitve v poslovni zvezi. Ko se spor med izvajalcem in uporabnikom poštnih storitev v postopku pri izvajalcu poštnih storitev rešuje in tudi deloma reši, določba četrtega odstavka 51. člena ZPSto-1 toženi stranki ne daje pooblastila za reševanje spora.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni kriteriji - načelo enake možnosti ponudnikov - dopolnitev vloge - smiselna uporaba pravil upravnega postopka
V primeru javnih razpisov gre za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka, v katerem je treba ob smiselni uporabi pravil splošnega upravnega postopka na podlagi 4. člena ZUP pri dodeljevanju finančnih sredstev upoštevati načelo enake možnosti ponudnikov (14. člen Ustave Republike Slovenije). Ker so pogoji javnega razpisa za vse prijavitelje enaki, so tožbene navedbe v zvezi z dopolnjevanjem vloge in ugotavljanjem dejanskega stanja neutemeljene.
nepopolna vloga - brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - datum vložitve vloge - po dnevu vložitve vloge nastali stroški
Ker so stroški sodnega postopka nastali preden je postala vloga tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči po ZUP popolna, tožnica do brezplačne pravne pomoči ni upravičena.
davčna izvršba - odpis davčnega dolga - vloga za odpis davčnega dolga
Po določbah ZDavP-2 vloga za odpis davčnega dolga ni ovira za začetek in vodenje davčne izvršbe. Oviro predstavlja le odločitev davčnega organa, da dolg odpiše.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju - zamolčanje podatkov - razlog zamolčanja podatkov
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju prosilca in članov njegove družine se po ustaljeni upravnosodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, pri tem pa ni pomemben razlog, zaradi katerega je prosilec zamolčal podatke o svojem premoženju.