davčni postopek - upravni postopek - stranka v postopku - aktivni družbenik - ugotovitvena odločba
ZFPPIPP položaj aktivnega družbenika opredeli kot pravno relevantno dejstvo, s katerim je pogojena odgovornost za obveznosti izbrisane družbe. Položaja aktivnega družbenika zakon ne opredeljuje kot samostojne pravne celote, ki je lahko predmet samostojne odločitve, torej odločitve z učinkom dokončnosti in pravnomočnosti. Za izdajo posebne ugotovitvene odločbe o položaju tožeče stranke kot aktivnega družbenika tudi ni podlage v davčni zakonodaji, izpodbijane odločbe pa po njeni vsebini tudi ni mogoče obravnavati kot delne odločbe, izdane v zadevi konkretnega davčnega inšpekcijskega nadzora. Odločba, ki je izdana brez temelja v zakonu, s katerim so upravni organi v svojem delovanju omejeni, je pravno nedopustna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - nerazumna zadeva - odškodninska odgovornost
Definicija očitno nerazumna zadeva pomeni, da je treba pojasniti v čem je zahteva oziroma pričakovanje prosilca za brezplačno pravno pomoč v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Ni pa naloga tožene stranke, da pri presojanju upravičenosti do BPP presoja popolnost trditvene podlage, s katero v konkretnem primeru tožnik uveljavlja odškodninsko odgovornost.
davčni postopek - upravni postopek - stranka v postopku - aktivni družbenik - ugotovitvena odločba
ZFPPIPP položaj aktivnega družbenika opredeli kot pravno relevantno dejstvo, s katerim je pogojena odgovornost za obveznosti izbrisane družbe. Položaja aktivnega družbenika zakon ne opredeljuje kot samostojne pravne celote, ki je lahko predmet samostojne odločitve, torej odločitve z učinkom dokončnosti in pravnomočnosti. Za izdajo posebne ugotovitvene odločbe o položaju tožeče stranke kot aktivnega družbenika tudi ni podlage v davčni zakonodaji, izpodbijane odločbe pa po njeni vsebini tudi ni mogoče obravnavati kot delne odločbe, izdane v zadevi konkretnega davčnega inšpekcijskega nadzora. Odločba, ki je izdana brez temelja v zakonu, s katerim so upravni organi v svojem delovanju omejeni, je pravno nedopustna.
V obravnavani zadevi je bilo izvedeno naknadno preverjanje v izpodbijani odločbi navedene carinske deklaracije na podlagi 78. člena CZS. Po navedeni določbi lahko carinski organ po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji ter če se izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov.
Ker uvozne dajatve niso bile pravilno obračunane je bilo treba na podlagi 220. člena CZS obračunati uvozne dajatve (naknadna vknjižba) ter gre v obravnavanem primeru po mnenju sodišča za nastanek carinskega dolga pri uvozu na pravni podlagi točke a 1. odstavka 201. člena CZS, s sprostitvijo v prost promet blaga zavezanega uvoznim dajatvam v trenutku sprejema zadevnih carinskih deklaracij.
ZKGZ člen 22, 22/2, 25b, 25b/1, 25b/2, 25b/3. ZDavP-2 člen 143, 157.
Kmetijsko gospodarska zbornica Slovenije - zbornični prispevek - neplačilo prispevka - davčna izvršba - izvršilni naslov - ničnost odločbe
V izvršilnem postopku, ki je samostojen postopek, ugovorov, ki se nanašajo na samo odmero prispevka, ni več mogoče uspešno uveljavljati. Prav tako v tem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati ugovora ničnosti odmernih odločb. Postopek odmere zborničnega prispevka in postopek izvršbe sta namreč dva ločena postopka, ne glede na to, da je za odločanje o obeh pristojen isti upravni organ prve stopnje.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika
Tožnik tekom postopka ni predložil nobenih dokazil za svoje trditve, zato je imel prvostopenjski organ zadostno dejansko in pravno podlago, da je za poplačilo neplačanih davčnih obveznosti z izvršbo posegel tudi na terjatev, ki jo ima davčni dolžnik do tožnika na podlagi "Prodajne pogodbe z dne 15. 6. 2010".
prevoz po železnici - izredni prevoz po železnici - izdaja dovoljenja za določeno časovno obdobje - pravni interes
Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da ima stranka pravni interes za sodno varstvo v upravnem sporu zaradi odprave izpodbijanega akta, samo dokler ima določeno pravno korist. Izdaja dovoljena za izredni prevoz po železnici se nanaša na določeno časovno obdobje (do 31. 12. 2010), zato je sodišče v skladu s sodno prakso štelo, da ima tožnik pravni interes za sodno varstvo v upravnem sporu zaradi odprave izpodbijanega akta, samo do 31. 12. 2010, torej do dne, ki je naveden v zahtevi za izredni prevoz po železnici z dne 20. 9. 2010.
soglasje k projektnim rešitvam - projektni pogoji - pristojnost soglasodajalca - varovalni pas ceste
Soglasodajalec je v skladu z določbami Odloka o občinskih cestah pristojen zgolj za varovanje občinske ceste in prometa na njej ter njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa, kar udejanji preko določitve projektnih pogojev (ki morajo biti dani v okviru pristojnosti) in presoje skladnosti projekta z njimi. Nikakor pa v ta okvir ne sodi presoja skladnosti projekta s prostorskim aktom in z njim načrtovanih gradenj, kolikor presega opisani namen in ki je v izključni pristojnosti upravnega organa za gradbene zadeve.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost s prostorskimi akti - legalizacija objekta - gradnja na kmetijskem zemljišču
Obravnavani objekt ni predmet sanacijskega PUP, zato po eni strani ni podlage za njegovo legalizacijo mimo pogojev splošnega PUP, po drugi strani pa zaradi drugačne pravne podlage tožnik ne more uveljavljati neenakopravnega obravnavanja v primerjavi z objekti, za katere je legalizacija omogočena s sanacijskim PUP.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - skrajšani postopek - nelegalna gradnja - neskladna gradnja
V skladu s prvim odstavkom 146. člena ZGO-1 se vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu ZUP, zato se odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank.
Sestavni del gradbenega dovoljenja je PGD v delu, ki se nanaša na dela, dovoljena s 1. točko izreka gradbenega dovoljenja in ne na vsa dela, predvidena s projektno dokumentacijo.
Izvedenih gradbenih del, ki niso zajeta z izdanim gradbenim dovoljenjem, z gradbenim dovoljenjem ni mogoče usklajevati, saj je s temi deli narejena nadzidava in prizidava objekta, za kar gradbeno dovoljenje ni bilo izdano.
lastninjenje družbenega premoženja - infrastrukturni objekt v lasti države - mala hidroelektrarna
Elektrarna je objekt v smislu 1. odstavka 76. člena ZGJS. Lastninjenje takih objektov je moralo biti izvedeno v skladu z ZGJS ter usklajeno zgolj med subjekti, ki jih določa ta zakon (javnim podjetjem ter republiko oziroma občino). Glede na izkazana dejstva je tako gotovo, da B. elektrarna ni zaobsežena v vrednosti družbenega kapitala podjetja, ki je bil osnova za preoblikovanje po ZLPP na podlagi izpodbijane odločbe prvostopenjskega organa. Zato z izdajo te odločbe niso bile kršene določbe 15. člena ZLPP o zavarovanju pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev, saj se na podržavljeno premoženje, ki ni predmet lastninjenja po ZLPP, ne nanašajo.
ZVO-1 člen 20. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo člen 19, 19/6. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
ravnanje z odpadki - prevzem odpadne embalaže - upravna odločba
Ne po ZVO-1, ne po Uredbi ne izhaja, da bi objava deležev družb za ravnanje z odpadno embalažo na podlagi 6. točke 19. člena Uredbe sama po sebi predstavljala upravno odločbo, ne glede na njeno vsebino. To pomeni, da z njo ni bilo odločeno o ničemer, temveč gre zgolj za objavo neke odločitve, ki bi morala biti sprejeta zakonitem postopku, ki sama po sebi strank ne zavezuje, saj noben zakon tega ne določa.
V izvršilnem postopku ugovorov, ki se nanašajo na samo odmero prispevka, ni več mogoče uspešno uveljavljati. Prav tako v postopku, ki se nanaša na izvršbo, ni mogoče uspešno uveljavljati ugovora ničnosti odmerne odločbe.
stanovanjski inšpektor - izvršitev inšpekcijske odločbe - pristojni organ - razveljavljen 127. člen SZ-1.
V obravnavani zadevi, v kateri je med drugim sporno, ali so tožniki izpolnili svojo obveznost, do dneva začetka učinkovanja razveljavitve ni bilo pravnomočno odločeno, zato se glede vprašanja pristojnosti organa, ki je izdal izpodbijani sklep, 127. člen SZ-1 ne sme uporabiti.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo - subjektivni rok - stranka v postopku
Določbe, ki se nanašajo na roke za vložitev predloga za obnovo postopka, so kogentne, kar pomeni, da jih morata tako upravni organ kot tudi sodišče upoštevati po uradni dolžnosti.
Roke, v katerih je mogoče predlagati obnovo postopka, določa 263. člen ZUP, in sicer v primeru iz 9. točke 260. člena rok teče od dneva, ko je predlagatelj izvedel, da je bila odločba izdana. T.i. subjektivni rok je torej nedvomno potekel, glede na to, da je bilo gradbeno dovoljenje, v katerem je sporna parcelna številka, izdano že v letu 1989.
Sporna dela niso zajeta v gradbenem dovoljenju že zato, ker so izvedena po projektni dokumentaciji, ki je bila izdelana za pridobitev gradbenega dovoljenja. Katera dela po PGD projektu so s tem gradbenim dovoljenjem dovoljena, je namreč navedeno v alinejah 1. točke izreka gradbenega dovoljenja.
ZBPP člen 34, 34/2. ZSV člen 23, 23/3. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnove preskrbe v postopku za dodelitev denarne in socialne pomoči 6, 7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - ugotavljanje vrednosti nepremičnin
Pristojni organ se pri ugotavljanju vrednosti stavbe v lasti tožnice ne bi mogel oziroma smel opreti zgolj na podatke o cenah v ponudbah za prodajo primerljivih stavb, objavljenih na spletni strani. V skladu s 3. odstavkom 23. člena ZSV je namreč način ugotavljanja vrednosti premoženja urejen v Pravilniku o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne preskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči.
Na vprašanje, ali po izvedenih delih sploh še gre za prej obstoječi objekt, je treba odgovoriti v vsakem primeru posebej, ob upoštevanju ugotovitev o izvedenih delih, narave objekta in njegovih značilnosti. Pri tem za pravno opredelitev rekonstrukcije oziroma novogradnje ni pomembno, da je bil del gradnje opravljen na podlagi gradbenega dovoljenja, temveč le obseg opravljenih del, ki zdaj obstoječi objekt opredeljuje kot novogradnjo. Prav tako ni bistveno, da bi bilo mogoče vsako od opravljenih del posebej ali posamezne sklope teh del šteti za rekonstrukcijo. Bistveno je, da celota opravljenih del iz navedenih razlogov predstavlja novogradnjo.
operater s pomembno tržno močjo - postopek nadzora - zagotavljanje samostojnega širokopasovnega dostopa - obveznost enakega obravnavanja
V skladu z zahtevo po preglednem izvajanju pooblastil, ki jih ima tožena stranka kot nacionalni regulator (3. točka 3. člena Okvirne direktive), bi obveznost zagotavljanja samostojnega širokopasovnega dostopa morala naložiti izrecno, zato sodišče ne sprejema njenega ugovora, da je tožeči stranki sporno obveznost naložila v okviru obveznosti enakega obravnavanja. Da na takšno stališče pristaja tudi tožena stranka, je mogoče sklepati iz Analize upoštevnega trga 5 „Širokopasovni dostop (medoperaterski trg)“, avgust 2009, ki jo je tožena stranka pripravljala za izdajo nove regulatorne odločbe, in v njej predvidela posebno obveznost golega xDSL dostopa v okviru obveznosti zagotavljati dostopa z bitnim tokom.