Da bi obrazložitev izpodbijanega sklepa ustrezala kriterijem iz 1. odstavka 214. člena ZUP, bi morala tožena stranka najprej navesti ugotovljeno dejansko stanje, torej v obravnavani zadevi posamezne elemente izpitne naloge, na katere opira svojo odločitev. Nato bi bilo treba pojasniti, v čem ta element – oziroma vsi obravnavani elementi skupaj – kaže oziroma kažejo na neizpolnjevanje katerega izmed kriterijev iz Pravilnika.
Sporna dela niso zajeta v gradbenem dovoljenju že zato, ker so izvedena po projektni dokumentaciji, ki je bila izdelana za pridobitev gradbenega dovoljenja. Katera dela po PGD projektu so s tem gradbenim dovoljenjem dovoljena, je namreč navedeno v alinejah 1. točke izreka gradbenega dovoljenja.
ZEKom člen 141, 144. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3.
elektronske komunikacije - operater s pomembno tržno močjo - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo - nadzor nad izvajanjem obveznosti - postopek nadzora - ukrepi za odpravo nepravilnosti - ničnost odločbe - neizvršljivost odločbe
Tožena stranka je v nadzornem postopku preverjala izpolnjevanje odločbe z dne 11. 10. 2007, s katero je tožečo stranko določila za operaterja s pomembno tržno močjo na upoštevnem trgu in ji naložila določene obveznosti. Ravnanje, ki ni bilo skladno s to odločbo, je tožeči stranki prepovedala z odločbo z dne 4. 9. 2008 in ji naložila odpravo nepravilnosti. Ker tožeča stranka nepravilnosti ni odpravila, pa je izdala izpodbijano odločbo.
Če se v nadzornem postopku ugotovi kršitev že prej naložene obveznosti, je zmotno stališče tožeče stranke, da se ji z odločbo, izdano v tem postopku, nalaga nova obveznost (v storitvi ali opustitvi) za nazaj in zato odločba ni izvršljiva. Po vsebini se z nadzorno odločbo ugotavlja kršitev (ta ugotovitev je vključena v izrečeni ukrep) in izreka ukrep za odpravo nepravilnosti. Ta ukrep se po logiki stvari nanaša na čas od ugotovljene kršitve. Zato sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da odločbe ni mogoče izvršiti, ker cen za nazaj ni mogoče spreminjati.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost s prostorskimi akti - legalizacija objekta - gradnja na kmetijskem zemljišču
Obravnavani objekt ni predmet sanacijskega PUP, zato po eni strani ni podlage za njegovo legalizacijo mimo pogojev splošnega PUP, po drugi strani pa zaradi drugačne pravne podlage tožnik ne more uveljavljati neenakopravnega obravnavanja v primerjavi z objekti, za katere je legalizacija omogočena s sanacijskim PUP.
davčna izvršba - izterjava neplačanega RTV prispevka - izvršba na denarne prejemke - ugovor izvršljivosti - vročitev odločbe
Da je bila tožniku odločba, ki se izvršuje, pravilno vročena na naslovu, čeprav tam v času vročitve ni več opravljal podjetniške dejavnosti, izkazuje podpis na vročilnici odločbe, za katerega tožnik v postopku ne trdi, da ni njegov.
brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - namen zamolčanja podatkov - vrednost zamolčanega premoženja
Vrednost zamolčanega premoženja po ZBPP ni več pomembna, prav tako ni več pomembno in upravni organ zato več niti ne ugotavlja, ali je prišlo do zamolčanja premoženja z namenom, da bi se s tem pridobila brezplačna pravna pomoč, ki je prosilec sicer ne bi mogel dobiti.
postopek izdaje gradbenega dovoljenja - obnova postopka - stranka v postopku - upravičena oseba
Predlagateljica obnove po določbi 74.b člena ZGO-1 ni imela pravice do udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, zato je bil predlog za obnovo utemeljeno zavržen, saj ga ni vložila upravičena oseba.
brezplačna pravna pomoč - stranka v postopku - upravni spor - tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožnik ni bil prosilec za brezplačno pravno pomoč, zato tudi ne more biti stranka (aktivno legitimiran) v upravnem sporu. Z izpodbijano odločbo se namreč ni poseglo v njegov pravni položaj, temveč v pravni položaj prosilke.
Sklep o ceniku dimnikarskih storitev točka II, II/7. ZUS-1 člen 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - splošni akt vlade - sklep o ceniku dimnikarskih storitev - zavrženje tožbe
Že Ustavno sodišče RS se je v odločbi št. I-U-32/10 opredelilo, da je izpodbijani Sklep predpis in ne posamični akt s katerim bi bilo neposredno poseženo v pravice posameznika. Z izpodbijanim 7. odstavkom II. točke Sklepa ni odločeno o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, temveč gre za določbo predpisa, ki vnaprej in abstraktno ureja razmerje med dimnikarsko službo in uporabnikom njihove storitve. Z njim tožnikom tudi ni bilo individualno poseženo v človekove pravice in temeljne svoboščine, saj se ne nanaša na njih individualno, temveč se nanaša na vse (vnaprej nedoločene) izvajalce obvezne državne gospodarske javne dimnikarske službe in na vse (vnaprej nedoločene) uporabnike njihovih storitev. Razmerja ureja torej vnaprej in na abstraktni ravni. Sklep razmerja ureja tako, da določa časovne okvire posameznih vrst storitev, najvišje cene in najdaljši čas trajanja teh storitev ter podrobneje ureja način poslovanja izvajalca dimnikarske službe z uporabnikom storitve.
ZIPRS0809 člen 21. Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 točka 3.
Ker je bila že v osnovnem besedilu javnega razpisa višina sredstev javnega razpisa določena zgolj okvirno, torej približno, naknadno znižanje teh sredstev ni nezakonito.
ZV-1 člen 135, 135/1, 135/1-6, 135/2. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 13, 14, 35.
vodno dovoljenje - prenehanje veljavnosti vodnega dovoljenja - lastna oskrba s pitno vodo - neposredna raba vode za lastno oskrbo s pitno vodo - možnost priključitve na javni vodovod
Oddaljenost tožnikovih stavb od javnega vodovoda je manjša od 200 metrov, tožnika pa tudi nista izkazala, da bi jima priključitev povzročila nesorazmerne stroške, zato je vodno dovoljenje prenehalo veljati.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - zavrnitev zahteve za razrešitev odvetnika
Tožena stranka je v obširni obrazložitvi odgovorila in se opredelila do vseh navedb tožnika v vlogi za razrešitev imenovanega odvetnika A.A. z obširno argumentiranimi razlogi, ki jih tožnik v tožbi konkretno ne izpodbija. Iz tožbe izhaja le, da je tožnik nezadovoljen z odločitvijo tožene stranke v izpodbijani odločbi, tožnik pa ne navaja ničesar konkretnega, niti ne zatrjuje, da izpodbijana odločba ne bi bila zakonita.
mednarodna zaščita - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - izpodbijanje domneve o varni tretji državi - zavrženje prošnje
Tožniki so se pred prihodom v Slovenijo daljši čas (11 dni) nahajali na ozemlju Republike Hrvaške, kamor so dne 26. 8. 2010 zakonito vstopili in se prijavili za prebivanje na različnih naslovih. S posplošenimi tožbenimi navedbami in ob dejstvu, da v tožbi in tudi na osebnem razgovoru ob vložitvi ponovne prošnje za priznanje mednarodne zaščite v zvezi z uporabo koncepta varne tretje države niso z ničemer nakazali, da bi jim vrnitev na Hrvaško morebiti lahko povzročila kršitev katerekoli temeljne človekove pravice, niso omajali prepričanja sodišča, da je odločitev tožene stranke zakonita. Polnoletni tožniki so namreč na izrecno vprašanje uradne osebe, ali so na Hrvaškem v relevantnem obdobju imeli kakšne probleme, odgovorili nikalno.
Pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj – ESRR za promocijo turistične ponudbe tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni v letu 2010 in 2011 točka 5, 5/2, 5/2-3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - delovanje na področju turizma - delovanje na področju kulture
Predmet javnega razpisa je pod točko 3 zajemal sofinanciranje promocij turistične ponudbe tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni. Za izpolnjevanje pogojev javnega razpisa pa so morali prijavitelji dokazati, da delujejo na področju turizma in da predstavljajo tematski turistični proizvod že vsaj eno leto od datuma prijave na razpis in da delujejo na nacionalnem nivoju. Tožnik pa (primarno) ne deluje na področju turizma in ne zastopa tematskega turističnega proizvoda, zato je tožena stranka vlogo tožnika zavrnila.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - prijavljene površine - zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu
Zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu predstavlja po ZUP javno listino, za katero velja zakonska domneva, da velja kot resnično tisto, kar se v njem potrjuje oziroma ugotavlja.
ZIN člen 32. ZJC člen 14. Odlok o občinskih cestah v Občini Litija člen 46, 62.
ukrep občinskega inšpektorja - občinska cesta - ovira na cesti - odstranitev ovire
V obravnavanem primeru sta skali onemogočali promet na javni poti in s tem ovirali njeno uporabo kot tudi ogrožali varnost javnega prometa in udeležencev v prometu. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je občinski inšpektor pravilno odredil odstranitev navedenih skal v skrajšanem postopku, saj je šlo za nujni primer v javnem interesu, ki ga ni bilo mogoče odlagati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
V zadevi ni pomembno, da tožnik ni želel podati neresničnih podatkov, niti da sam ni vedel, da ima delnice, niti da z zneskom od prodaje delnic ne bo mogel pokriti stroškov zastopanja. Za odločitev je namreč bistveno, da je tožnik navedeni podatek zamolčal, ne pa da gre za premoženjsko zanemarljive vrednosti, ki ne bi vplivale na izpolnjevanje finančnega pogoja za brezplačno pravno pomoč.
brezplačna pravna pomoč - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - prenehanje pravice do brezplačne pravne pomoči - izjava prosilca
Glede na izjavo tožnice, da brezplačne pravne pomoči več ne potrebuje, je organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi 42. člena ZBPP pravilno ugotovil, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih je potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči.
ZLPLS člen 14a, 14a/3. ZUP člen 35, 35-4, 237, 237/2, 237/2-6. Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 36.
javni razpis - izločitev uradne osebe - pritožbeni postopek - sofinanciranje iz javnih sredstev - pooblaščena uradna oseba - organ, pristojen za odločanje
Če je bila uradna oseba udeležena v postopku na prvi stopnji, na drugi stopnji ne sme opravljati nobenih posameznih dejanj v postopku.
V tretjem odstavku 14. a člena ZLPLS je določeno, da se organ fundacije, pristojen za odločanje o pritožbi, določi s pravili fundacije, zato gre po presoji sodišča pri Komisiji za pritožbe, ki sladno s 36. členom Pravilnika odloča o morebitnih ugovorih, za organ druge stopnje, določen skladno z zakonom.