Tako pri preživnini, kot pri odškodnini iz 2. odstavka 48. člena ZBPP gre za določno opredeljeni kategoriji prejemkov, ki sta izločeni iz obveznosti, ki sicer na podlagi 48. člena ZBPP splošno velja glede povrnitve stroškov postopka. Kot izjemi ju je zato treba razlagati zožujoče, predvsem pa ju ni mogoče širiti na primere, ki v zakonski določbi niso zajeti. Takšna je tudi situacija, v kateri se je znašla tožeča stranka. Glede na pogoje, pod katerimi je upravičena do družinske pokojnine in med katerimi je tudi nezmožnost preživljanja, ter še zlasti glede na njene učinke, se sicer družinska pokojnina v veliki meri približuje vlogi, ki jo ima preživnina. Obenem pa ni preživnina, kakor jo opredeli ustrezni področni zakon, tako kot tudi ni odškodnina za izgubljeno preživljanje po določbah OZ.
davek od dobička iz kapitala - dohodnina od dobička iz kapitala - obnova postopka - odsvojitev nepremičnin - odsvojitev vrednostnih papirjev - zmanjšanje pozitivne davčne osnove - uveljavljanje izgube
Z davkom od dobička iz kapitala je obdavčena vsaka odsvojitev kapitala (vrednostnih papirjev in deležev v družbah, investicijskih kuponov ali nepremičnin), pri katerih je dosežena razlika v ceni med vrednostjo v času pridobitve in vrednostjo v času odsvojitve (dobiček). Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje pozitivne davčne osnove v smislu določbe 2. odstavka 97. člena ZDoh-2 v napovedi za odmero davka od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev, ki jo mora vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. S tem ima zavezanec možnost uveljavljati pravico do pobota, ki jo je treba uveljavljati v davčni napovedi za odmero davka od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev, česar pa tožnik nesporno ni storil.
ZDavP-2 člen 99. ZDavP člen 95. ZUP člen 129, 129/1.
vračilo davka - zamudne obresti - plačilo zamudnih obresti od vrnjenih zamudnih obresti - predhodno vprašanje - ponovna odločitev o isti stvari - pobot - nelikvidna terjatev
O zahtevi za vračilo zamudnih obresti, obračunanih od dneva plačila zamudnih obresti do vračila, je bilo že odločeno z dispozitivom (dokončne) odločbe (istega organa) z učinkom odločitve v glavni stvari. Zato ponovno odločanje o istem vprašanju v izreku odločbe ni več mogoče in se zato izpodbijana odločba v tem delu odpravi.
Tožeča stranka v pobot uveljavlja nelikvidno terjatev. Takšna terjatev po splošnih pravilih, ki veljajo po določbah obligacijskega zakona in po ustaljeni sodni praksi, ne more biti predmet pobota. Že iz tega razloga je izpodbijana odločitev, po kateri se zahteva tožeče stranke za pobot medsebojnih terjatev in obveznosti zavrne, pravilna in zakonita.
dohodnina - rezident - status rezidenta - stalno prebivališče
Oseba se šteje za rezidenta Slovenije, če je izpolnjen kateri od kriterijev, ki so navedeni v 6. členu ZDoh-2. V konkretnem primeru je tožnik rezident Slovenije že po kriteriju iz 1. točke, saj ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Pri tem navedbe glede tega, koliko časa dejansko biva v Sloveniji, niti niso pomembne.
Tožnik za zatrjevane službene poti, ki jih je davčni organ kvalificiral kot prihod na delo in z dela, potnih nalogov ni predložil. Prav tako ni zatrjeval obstoja kakršnekoli druge (pravne) podlage, ki bi podkrepila njegove trditve, da je treba vse njegove poti obravnavati kot službene.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnikov mesečni dohodek presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato je bila njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnjena.
odmera davka - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Kasnejše, v drugem postopku zavzeto (drugačno) stališče o uporabi materialnega zakona, ne more biti podlaga za to, da se po nadzorstveni pravici odpravi odločba, ki jo je v pritožbenem postopku isti organ že presodil za zakonito.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine - javna evidenca
Register nepremičnin je javna evidenca o vseh nepremičninah, ki v evidenčnem smislu vzpostavlja nepremičnino ter zagotavlja uporabo podatkov o nepremičninah za namene prostorskega razvoja, davčne politike in izvajanja statističnih opazovanj, zato je uporaba teh podatkov, ki jih je tožnik predložil toženi stranki (načeloma) pravilna. Ker je mogoče dokazovati drugačno vrednost nepremičnin kot tisto ki jo vsebujejo javne evidence, je tožena stranka v pozivu tožnika pravilno pozvala k predložitvi listin oziroma podatkov, s katerimi bi izkazoval drugačno vrednost nepremičnine, če se ne strinja z njenim poskusnim izračunom, torej je tožena stranka ravnala skladno s pravili ZUP.
Upravni organ je pravilno upošteval po predpisih o stanovanjskih razmerjih kot primerno stanovanje za tričlansko družino 70 m2 veliko stanovanje, kot tudi presežek nad tem normativom primernega stanovanja, površino 77,20 m2, kar glede na vrednost povprečnega m2 stanovanjske površine (514,73 EUR) znaša 39.737,16 EUR. Ta znesek pa presega vrednost, ki je določena v 23. členu ZSV.
Toženka je v obrazložitvi sodbe zelo izčrpno povzela (nosilne) razloge sodbe Okrožnega sodišča v Celju, ki temelji na izvedeniškem mnenju, torej tudi tiste razloge, ki se ukvarjajo z datumom poteka zdravljenja in posledično tožničino seznanitvijo s škodo. Zato sodišče v celoti pritrjuje odločitvi, da tožnica (prosilka) s svojo prošnjo ni izkazala verjetnosti izgleda za uspeh pravnega sredstva, kar posledično pomeni, da ni zakonske osnove za dodelitev BPP.
Določena stopnja skrbnosti se zahteva tudi od oškodovanca samega: četudi oškodovanec za obseg škode in njenega povzročitelja morebiti ne ve, subjektivni zastaralni rok prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni skrbnosti lahko zvedel za vse elemente, ki zadoščajo za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, oziroma ko bi ob ravnanju s skrbnostjo, kakršna se zahteva v pravnem prometu, prišel do podatkov o relevantnih okoliščinah.
vodno dovoljenje - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - stranka postopka
Tožnik ne more izkazati udeležbe v postopku z dokazi, ki so datirani v času, ko zahteva za izdajo predmetnih vodnih dovoljenj sploh še ni bila vložena.
Oseba lahko kot stranski udeleženec nastopa v „tujem“ upravnem postopku – v obravnavanem primeru v gradbenem inšpekcijskem postopku zoper zavezanca A.A. – le takrat, ko glede na doseg konkretnega upravnega postopka v njem lahko varuje svoje pravne koristi in na ta način vpliva na vsebino sprejete odločitve.
Tožba v upravnem sporu je samostojno pravno sredstvo, zato mora stranka razloge za njeno vložitev konkretizirati v tožbi in samo tako opredeljeni razlogi so predmet preizkusa v upravnem sporu.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-3. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 190, 190/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - višina objekta - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes - ugovori stranskega udeleženca - pravilnost pridobljenih soglasij - dokaz z izvedencem
Višina P+1+M predstavlja oblikovni element. Gre torej za lastnost, ki je vidna, zato je v omenjenem členu predpisano višino treba razumeti kot element objekta v delu, ki se razteza nad zemeljsko površino. Če klet v določbi, ki določa višino stavbe ni posebej omenjena, v tem primeru to še ne pomeni, da gradnja kleti kot posebne etaže pod zemeljskim površjem ni dovoljena.
Soglasja se izdajajo v drugih upravnih postopkih pred za to pristojnimi organi in so kot taka predmet preizkusa s pravnimi sredstvi v tem postopku in ne v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
Izvedenec je bil postavljen zaradi ugotavljanja dejstva, pomembnega za presojo dopustnosti posega z vidika pozidanosti, ki je v PUP določen kot javnopravni pogoj in ki sam po sebi ne pomeni pravno zavarovane osebne koristi oseb, ki so se kot stranski udeleženci udeleževali postopka za izdajo gradbenega dovoljenja. Zaradi tega upravni organ ni bil dolžan pozivati stranskih udeležencev, da se izjasnijo o postavitvi izvedenca.
Tožnik z razlogi, s katerimi v tožbi utemeljuje ničnost omenjene inšpekcijske odločbe, izpodbija zakonitost inšpekcijskega ukrepa in ne objektivno nezmožnost njegove izvršitve v dejanskem ali pravnem pogledu – le slednje pa predstavlja vsebino ničnostnega razloga iz 3. točke 1. odstavka 279. člena ZUP, torej da gre za odločbo, ki je sploh ni mogoče izvršiti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - načelo zaslišanja stranke
Tožnik je lastnik nelegalno zgrajenih objektov, zato je tudi naslovnik (inšpekcijski zavezanec) za ukrepe, ki jih mora gradbeni inšpektor izreči v primeru, ko ugotovi, da je objekt nelegalna gradnja.
ZGO-1 v 1. odstavku 146. člena daje podlago za odstop od procesnih jamstev, ki jih strankam zagotavlja ZUP, med drugim v 1. odstavku 9. člena, ki določa, da je treba pred izdajo odločbe dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes - priposestvovanje služnosti
Med strankami ni sporno, da služnostna pravica tožnikov ni vpisana v zemljiško knjigo, niti ni sporno, da tožnika ne razpolagata z listino, s katero bi dokazala, da se lahko kot stranska udeleženca udeležujeta postopka izdaje navedenega gradbenega dovoljenja. Imetništva služnostne pravice namreč ne dokazujeta z listinami, temveč s trditvami, da sta pravico služnosti priposestvovala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - obrazložitev odločbe - državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa
Presoja razumnosti zahteve, v zvezi s katero se vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, mora temeljiti na konkretnih dejstvih iz posameznega primera ter na naravi postopka, v zvezi s katerim se vlaga prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - vsebina gradbenega dovoljenja - sanacija objekta - poseg v lastninsko pravico
Zgolj to, da so dela vključena v PGD, ne pa tudi v izreku gradbenega dovoljenja, še ne pomeni, da so ta dela zajeta (in s tem dovoljena) s tem dovoljenjem.
Investitor, ki je z gradnjo brez gradbenega dovoljenja povzročil nezakonito stanje, je tega dolžan tudi sanirati ne glede na to, ali je gradil na svoji nepremičnini ali nepremičnini v (so)lasti tretjih oseb. Varstvo slednjih je v inšpekcijskem postopku zagotovljeno z njihovo udeležbo ter možnostjo navajanja dejstev in okoliščin relevantnih za odločitev v tem postopku.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - možnost priključitve na komunalno opremo
V zadevi odmere komunalnega prispevka je bistveno zgolj to, da tožničina nepremičnina sodi v območje, v katerem se zagotavlja priključevanje na kanalizacijo, kako in kdaj pa bo priključek na kanalizacijo po solastni nepremičnini izvedla, pa ni stvar postopka za odmero komunalnega prispevka, pač pa stvar tožnice.