društvo - vpis sprememb v register društev - zavrnitev vpisa spremembe temeljnega akta - združevanje društev v zvezo - neskladnost temeljnega akta z zakonom
Registracija društva pomeni upravno poseganje v ustavno pravico do svobodnega združevanja z drugimi (42. člen Ustave RS). Navedena pravica vsebuje pravico do ustanovitve društva, s tem pa tudi pravico, da člani društva samostojno in svobodno določajo svojo notranjo ureditev in delovanje (1. člen ZDru-1). Tudi pri združevanju društev v zvezo društev (v tem primeru se združujejo društva kot pravne osebe, medtem ko se v društva združujejo fizične osebe) velja načelo prostovoljnosti (2. člen ZDru-1). ZDru-1 ureja način izvrševanja te pravice tako, da registrskemu organu nalaga preizkus izpolnjevanja z zakonom predpisanih formalnih pogojev in preizkus, ali je temeljni akt v skladu z določbami ZDru-1.
V konkretnem primeru predlagane spremembe določb statuta kot najvišjega temeljnega akta zveze niso v skladu z zakonom, ker na podlagi določb 8. in 16. člena ZDru-1 o članstvu v društvo oziroma o združevanju v zvezo, ter ob upoštevanju načela samostojnosti in načela prostovoljnosti zveza ne more sama neposredno včlanjevati članov v svoja medobčinska društva, ki so člani zveze, zaradi česar je bila tožnikova zahteva za vpis sprememb statuta v register utemeljeno zavrnjena.
davčna izvršba - izterjava neplačanega RTV prispevka - izvršba na denarne prejemke - ugovor izvršljivosti - vročitev odločbe
Da je bila tožniku odločba, ki se izvršuje, pravilno vročena na naslovu, čeprav tam v času vročitve ni več opravljal podjetniške dejavnosti, izkazuje podpis na vročilnici odločbe, za katerega tožnik v postopku ne trdi, da ni njegov.
brezplačna pravna pomoč - stranka v postopku - upravni spor - tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožnik ni bil prosilec za brezplačno pravno pomoč, zato tudi ne more biti stranka (aktivno legitimiran) v upravnem sporu. Z izpodbijano odločbo se namreč ni poseglo v njegov pravni položaj, temveč v pravni položaj prosilke.
Pri presoji pravilnosti in zakonitosti gradbenega dovoljenja se ugotavlja, ali so bili za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjeni zakonski pogoji, zato navedbe tožeče stranke, ki merijo na tožnikove zahteve po realizaciji prejšnjih dogovorov in na to, da je tožnik upravičen do odškodnine, ne morejo biti predmet obravnave.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računa, ker je ugotovljeno, da niso izpolnjeni pogoji iz 2. oziroma 3. odstavka 27. člena ZDDV, prav tako je ugotovljeno, da je navedeni račun izdala družba, ki ni imela namena plačati izstopnega DDV, ampak je sodelovala kot vmesni člen zaradi obračuna DDV pri davčni goljufiji. Glede ostalih računov gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV, ker je v postopku ugotovljeno, da družbe, ki so račune izdale, storitev, zaračunanih po navedenih računih, niso opravile in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti.
Na podlagi določbe 78. člena CZS lahko carinski organi po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji ter če se izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov.
določitev vrednosti delnic - ničnost odločbe - prenos delnic - restitucijski zahtevek - stvarna pristojnost
Postopek prenosa delnic in plačila le-teh spada na področje civilnega prava, tožnik ima možnost vložiti restitucijski zahtevek, ni pa mogoče raztegniti pojma odpravljanja posledic ničnosti odločbe na način, da bi lahko upravni organ odločil o restitucijskem civilnopravnem zahtevku.
brezplačna pravna pomoč - upravna stvar - upravni spor - tožena stranka v upravnem sporu
Akti, izdani v postopku odločanja o dodelitvi BPP, so upravni akti, zoper katere je dopusten upravni spor, v katerem, skladno s 5. odstavkom 17. člena ZUS-1, kot tožena stranka nastopa Republika Slovenija, ki jo zastopa organ za brezplačno pravno pomoč kot organ, ki je izdal akt, s katerim je postopek (upravnega) odločanja končan.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 201, 201/1, 220.
carina za kmetijske proizvode - naknadni obračun uvoznih dajatev - TARIC koda - nastanek carinske obveznosti
Ker uvozne dajatve niso bile pravilno obračunane, je bilo treba na podlagi 220. člena CZS opraviti naknadno vknjižbo. V obravnavanem primeru gre za nastanek carinskega dolga pri uvozu na pravni podlagi točke a) 1. odstavka 201. člena CZS s sprostitvijo v prosti promet blaga, zavezanega uvoznim dajatvam v trenutku sprejema zadevnih carinskih deklaracij.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh s pritožbo - nedovoljena pritožba
Pritožbe, na katere se nanašajo prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči, zavrnjene z izpodbijanimi odločbami, so nedovoljene in kot take brez možnosti za uspeh.
Po 78. členu CZS lahko carinski organi po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji ter če se izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov.
upravni spor - pritožba - napačen pravni pouk - vrnitev v prejšnje stanje
Možnost vrnitve v prejšnje stanje je treba omejiti le na primere, ko stranka brez svoje krivde ni mogla opraviti procesnega dejanja. Take so tudi okoliščine obravnavanega primera, saj tožnik pritožbe zoper sodbo ni (pravočasno) vložil zaradi napačnega pravnega pouka v sodbi. Ob drugačni razlagi pravnega standarda „opravičenega vzroka“ za zamudo v obravnavani zadevi ter drugačni presoji utemeljenosti predloga tožnika za vrnitev v prejšnje stanje bi sodišče nedopustno poseglo v njegovo pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.
ZUS-1 člen 23, 23/1, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 223, 223/1.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - popravni sklep - pravni učinek popravnega sklepa - dokončnost odločbe
Poprava pomote v odločbi z dne 21. 2. 2011 ne pomeni poprave, zaradi katere bi bila odločba za tožnico neugodna, saj je tudi po popravi pomote z odločbo odločeno, kot pred tem, da se pritožba zavrne. Zato ni mogoče šteti, da bi popravljena odločba pričela pravno učinkovati šele z vročitvijo popravnega sklepa tožnici in da bi šele odtlej tožnici tekel 30-dnevni rok za vložitev tožbe.
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Odbitek vstopnega DDV je pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev.
brezplačna pravna pomoč - zasebna kazenska tožba - verjetni izgled za uspeh - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Predpostavka za vložitev zasebne kazenske tožbe je, da gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo. Kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz 261. člena KZ ni tako dejanje, saj v navedenem, niti kateremkoli drugem členu KZ (niti v sedaj veljavnem KZ-1), ni določeno, da se pregon storilca začne na zasebno tožbo. Zasebna tožba v zadevi, v kateri se storilec kaznivega dejanja preganja po uradni dolžnosti, zato ni dopustna, saj ni zahteve upravičenega tožilca.
stečaj samostojnega podjetnika posameznika - dohodnina - izpodbijanje izvršilnega naslova - davčna izvršba - dohodek iz opravljanja dejavnosti
Pri dohodnini gre za davek, ki je vezan na posameznika kot fizično osebo in torej za obveznost osebne narave. To velja tudi v primeru, ko dohodek, ki je vir dohodnine, predstavlja dohodek iz opravljanja dejavnosti. V takšnem primeru se pravne posledice stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom kot gospodarskim subjektom, ki je bil zaključen po ZFPPIPP oziroma ZPPSL, ne raztezajo na obveznosti, ki so povezane z davčnim zavezancem kot fizično osebo v zvezi z obveznostjo iz naslova dohodnine. Zato je pravilno stališče obeh davčnih organov, da s stečajem tožnika kot samostojnega podjetnika njegova obveznost iz naslova neplačane dohodnine, odmerjene z izvršljivo odločbo, ni prenehala.
V zvezi z ugovorom, da tožnik ne more biti zavezanec za plačilo nadomestila za stavbno zemljišče, je že drugostopenjski organ pojasnil, da gre pri tem smiselno za ugovor, s katerim se v postopku davčne izvršbe izpodbija izvršilni naslov, kar pa, skladno z določbo 157. člena ZDavP-2, ni dopustno.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Ne glede na to, da tožnik, kot zatrjuje, morebiti res živi v A., je iz listin v spisu razvidno, da je dopis z opozorilom na dopolnitev vloge prejel. Zato bi moral, če vloge dejansko ni mogel dopolniti, pravočasno predlagati podaljšanje roka za dopolnitev, česar pa ni storil in tudi tega v tožbi ne zatrjuje.
Izrek odločbe je najpomembnejši sestavni del odločbe, ker edini postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen. Glede na to, da se izrek določno nanaša na osebo A.A., kar pa je v nasprotju z listinami v upravnem spisu, sodišče odločbe zaradi pomanjkljivosti ni moglo preizkusiti, zato je tožbi ugodilo.
brezplačna pravna pomoč - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vložitev pritožbe - zastopanje na naroku
V obravnavani zadevi je sporno, ali je treba vložitev pritožbe zoper sodbo šteti kot posamezno opravilo, za katero se priznavajo odvetniški stroški po Odvetniški tarifi 3502, ali pa gre za vložitev rednega pravnega sredstva, glede katerega se priznavajo stroški postopka po Odvetniški tarifi 3210. Glede na izrecno določilo Odvetniške tarife je nagrada po tarifni številki 3502 določena za posamezno opravilo (opravilo je širši izraz, ki zajema tudi sestavo pritožbe), kar pa je omejeno z nadaljnjim pogojem, da odvetnik nima pooblastila za zastopanje stranke na narokih.
ZBPP člen 24, 36. ZUP člen 214, 237, 237/1, 237/1-7. ZUS-1 člen 4.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločitve - varstvo ustavnih pravic
Presoje, kako je naveden abstraktni zakonski dejanski stan izpolnjen v obravnavanem primeru, izpodbijana odločba ni vsebuje.
Ker je tožnik imel sodno varstvo v rednem upravnem sporu (v katerem je sodišče presojalo zakonitost izpodbijane odločbe in preko zatrjevanih nepravilnosti tudi uveljavljane kršitve človekovih pravic), niso podani pogoji za hkratno sprožitev subsidiarnega upravnega spora, tj. zaradi varstva ustavnih pravic.