brezplačna pravna pomoč - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - prenehanje pravice do brezplačne pravne pomoči - izjava prosilca
Glede na izjavo tožnice, da brezplačne pravne pomoči več ne potrebuje, je organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi 42. člena ZBPP pravilno ugotovil, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih je potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči.
ZIN člen 32. ZJC člen 14. Odlok o občinskih cestah v Občini Litija člen 46, 62.
ukrep občinskega inšpektorja - občinska cesta - ovira na cesti - odstranitev ovire
V obravnavanem primeru sta skali onemogočali promet na javni poti in s tem ovirali njeno uporabo kot tudi ogrožali varnost javnega prometa in udeležencev v prometu. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je občinski inšpektor pravilno odredil odstranitev navedenih skal v skrajšanem postopku, saj je šlo za nujni primer v javnem interesu, ki ga ni bilo mogoče odlagati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
V zadevi ni pomembno, da tožnik ni želel podati neresničnih podatkov, niti da sam ni vedel, da ima delnice, niti da z zneskom od prodaje delnic ne bo mogel pokriti stroškov zastopanja. Za odločitev je namreč bistveno, da je tožnik navedeni podatek zamolčal, ne pa da gre za premoženjsko zanemarljive vrednosti, ki ne bi vplivale na izpolnjevanje finančnega pogoja za brezplačno pravno pomoč.
ZLPLS člen 14a, 14a/3. ZUP člen 35, 35-4, 237, 237/2, 237/2-6. Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 36.
javni razpis - izločitev uradne osebe - pritožbeni postopek - sofinanciranje iz javnih sredstev - pooblaščena uradna oseba - organ, pristojen za odločanje
Če je bila uradna oseba udeležena v postopku na prvi stopnji, na drugi stopnji ne sme opravljati nobenih posameznih dejanj v postopku.
V tretjem odstavku 14. a člena ZLPLS je določeno, da se organ fundacije, pristojen za odločanje o pritožbi, določi s pravili fundacije, zato gre po presoji sodišča pri Komisiji za pritožbe, ki sladno s 36. členom Pravilnika odloča o morebitnih ugovorih, za organ druge stopnje, določen skladno z zakonom.
upravni spor - pritožba - napačen pravni pouk - vrnitev v prejšnje stanje
Možnost vrnitve v prejšnje stanje je treba omejiti le na primere, ko stranka brez svoje krivde ni mogla opraviti procesnega dejanja. Take so tudi okoliščine obravnavanega primera, saj tožnik pritožbe zoper sodbo ni (pravočasno) vložil zaradi napačnega pravnega pouka v sodbi. Ob drugačni razlagi pravnega standarda „opravičenega vzroka“ za zamudo v obravnavani zadevi ter drugačni presoji utemeljenosti predloga tožnika za vrnitev v prejšnje stanje bi sodišče nedopustno poseglo v njegovo pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.
brezplačna pravna pomoč - zasebna kazenska tožba - verjetni izgled za uspeh - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Predpostavka za vložitev zasebne kazenske tožbe je, da gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo. Kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz 261. člena KZ ni tako dejanje, saj v navedenem, niti kateremkoli drugem členu KZ (niti v sedaj veljavnem KZ-1), ni določeno, da se pregon storilca začne na zasebno tožbo. Zasebna tožba v zadevi, v kateri se storilec kaznivega dejanja preganja po uradni dolžnosti, zato ni dopustna, saj ni zahteve upravičenega tožilca.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 201, 201/1, 220.
carina za kmetijske proizvode - naknadni obračun uvoznih dajatev - TARIC koda - nastanek carinske obveznosti
Ker uvozne dajatve niso bile pravilno obračunane, je bilo treba na podlagi 220. člena CZS opraviti naknadno vknjižbo. V obravnavanem primeru gre za nastanek carinskega dolga pri uvozu na pravni podlagi točke a) 1. odstavka 201. člena CZS s sprostitvijo v prosti promet blaga, zavezanega uvoznim dajatvam v trenutku sprejema zadevnih carinskih deklaracij.
ZUS-1 člen 23, 23/1, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 223, 223/1.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - popravni sklep - pravni učinek popravnega sklepa - dokončnost odločbe
Poprava pomote v odločbi z dne 21. 2. 2011 ne pomeni poprave, zaradi katere bi bila odločba za tožnico neugodna, saj je tudi po popravi pomote z odločbo odločeno, kot pred tem, da se pritožba zavrne. Zato ni mogoče šteti, da bi popravljena odločba pričela pravno učinkovati šele z vročitvijo popravnega sklepa tožnici in da bi šele odtlej tožnici tekel 30-dnevni rok za vložitev tožbe.
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Odbitek vstopnega DDV je pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh s pritožbo - nedovoljena pritožba
Pritožbe, na katere se nanašajo prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči, zavrnjene z izpodbijanimi odločbami, so nedovoljene in kot take brez možnosti za uspeh.
določitev vrednosti delnic - ničnost odločbe - prenos delnic - restitucijski zahtevek - stvarna pristojnost
Postopek prenosa delnic in plačila le-teh spada na področje civilnega prava, tožnik ima možnost vložiti restitucijski zahtevek, ni pa mogoče raztegniti pojma odpravljanja posledic ničnosti odločbe na način, da bi lahko upravni organ odločil o restitucijskem civilnopravnem zahtevku.
brezplačna pravna pomoč - upravna stvar - upravni spor - tožena stranka v upravnem sporu
Akti, izdani v postopku odločanja o dodelitvi BPP, so upravni akti, zoper katere je dopusten upravni spor, v katerem, skladno s 5. odstavkom 17. člena ZUS-1, kot tožena stranka nastopa Republika Slovenija, ki jo zastopa organ za brezplačno pravno pomoč kot organ, ki je izdal akt, s katerim je postopek (upravnega) odločanja končan.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računa, ker je ugotovljeno, da niso izpolnjeni pogoji iz 2. oziroma 3. odstavka 27. člena ZDDV, prav tako je ugotovljeno, da je navedeni račun izdala družba, ki ni imela namena plačati izstopnega DDV, ampak je sodelovala kot vmesni člen zaradi obračuna DDV pri davčni goljufiji. Glede ostalih računov gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV, ker je v postopku ugotovljeno, da družbe, ki so račune izdale, storitev, zaračunanih po navedenih računih, niso opravile in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti.
stečaj samostojnega podjetnika posameznika - dohodnina - izpodbijanje izvršilnega naslova - davčna izvršba - dohodek iz opravljanja dejavnosti
Pri dohodnini gre za davek, ki je vezan na posameznika kot fizično osebo in torej za obveznost osebne narave. To velja tudi v primeru, ko dohodek, ki je vir dohodnine, predstavlja dohodek iz opravljanja dejavnosti. V takšnem primeru se pravne posledice stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom kot gospodarskim subjektom, ki je bil zaključen po ZFPPIPP oziroma ZPPSL, ne raztezajo na obveznosti, ki so povezane z davčnim zavezancem kot fizično osebo v zvezi z obveznostjo iz naslova dohodnine. Zato je pravilno stališče obeh davčnih organov, da s stečajem tožnika kot samostojnega podjetnika njegova obveznost iz naslova neplačane dohodnine, odmerjene z izvršljivo odločbo, ni prenehala.
V zvezi z ugovorom, da tožnik ne more biti zavezanec za plačilo nadomestila za stavbno zemljišče, je že drugostopenjski organ pojasnil, da gre pri tem smiselno za ugovor, s katerim se v postopku davčne izvršbe izpodbija izvršilni naslov, kar pa, skladno z določbo 157. člena ZDavP-2, ni dopustno.
Na podlagi določbe 78. člena CZS lahko carinski organi po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji ter če se izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov.
Po 78. členu CZS lahko carinski organi po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji ter če se izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Ne glede na to, da tožnik, kot zatrjuje, morebiti res živi v A., je iz listin v spisu razvidno, da je dopis z opozorilom na dopolnitev vloge prejel. Zato bi moral, če vloge dejansko ni mogel dopolniti, pravočasno predlagati podaljšanje roka za dopolnitev, česar pa ni storil in tudi tega v tožbi ne zatrjuje.
Izrek odločbe je najpomembnejši sestavni del odločbe, ker edini postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen. Glede na to, da se izrek določno nanaša na osebo A.A., kar pa je v nasprotju z listinami v upravnem spisu, sodišče odločbe zaradi pomanjkljivosti ni moglo preizkusiti, zato je tožbi ugodilo.
brezplačna pravna pomoč - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vložitev pritožbe - zastopanje na naroku
V obravnavani zadevi je sporno, ali je treba vložitev pritožbe zoper sodbo šteti kot posamezno opravilo, za katero se priznavajo odvetniški stroški po Odvetniški tarifi 3502, ali pa gre za vložitev rednega pravnega sredstva, glede katerega se priznavajo stroški postopka po Odvetniški tarifi 3210. Glede na izrecno določilo Odvetniške tarife je nagrada po tarifni številki 3502 določena za posamezno opravilo (opravilo je širši izraz, ki zajema tudi sestavo pritožbe), kar pa je omejeno z nadaljnjim pogojem, da odvetnik nima pooblastila za zastopanje stranke na narokih.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - poseg v pravice lastnikov sosednjih zemljišč - ugovori stranskega udeleženca
V postopkih izdaje gradbenega dovoljenja lahko stranski udeleženci varujejo le svoje pravno varovane pravice in pravne koristi, to je pravice, ki so kot takšne varovane v predpisih.