mednarodna zaščita - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - izpodbijanje domneve o varni tretji državi - zavrženje prošnje
Tožniki so se pred prihodom v Slovenijo daljši čas (11 dni) nahajali na ozemlju Republike Hrvaške, kamor so dne 26. 8. 2010 zakonito vstopili in se prijavili za prebivanje na različnih naslovih. S posplošenimi tožbenimi navedbami in ob dejstvu, da v tožbi in tudi na osebnem razgovoru ob vložitvi ponovne prošnje za priznanje mednarodne zaščite v zvezi z uporabo koncepta varne tretje države niso z ničemer nakazali, da bi jim vrnitev na Hrvaško morebiti lahko povzročila kršitev katerekoli temeljne človekove pravice, niso omajali prepričanja sodišča, da je odločitev tožene stranke zakonita. Polnoletni tožniki so namreč na izrecno vprašanje uradne osebe, ali so na Hrvaškem v relevantnem obdobju imeli kakšne probleme, odgovorili nikalno.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - prijavljene površine - zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu
Zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu predstavlja po ZUP javno listino, za katero velja zakonska domneva, da velja kot resnično tisto, kar se v njem potrjuje oziroma ugotavlja.
Pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj – ESRR za promocijo turistične ponudbe tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni v letu 2010 in 2011 točka 5, 5/2, 5/2-3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - delovanje na področju turizma - delovanje na področju kulture
Predmet javnega razpisa je pod točko 3 zajemal sofinanciranje promocij turistične ponudbe tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni. Za izpolnjevanje pogojev javnega razpisa pa so morali prijavitelji dokazati, da delujejo na področju turizma in da predstavljajo tematski turistični proizvod že vsaj eno leto od datuma prijave na razpis in da delujejo na nacionalnem nivoju. Tožnik pa (primarno) ne deluje na področju turizma in ne zastopa tematskega turističnega proizvoda, zato je tožena stranka vlogo tožnika zavrnila.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - zavrnitev zahteve za razrešitev odvetnika
Tožena stranka je v obširni obrazložitvi odgovorila in se opredelila do vseh navedb tožnika v vlogi za razrešitev imenovanega odvetnika A.A. z obširno argumentiranimi razlogi, ki jih tožnik v tožbi konkretno ne izpodbija. Iz tožbe izhaja le, da je tožnik nezadovoljen z odločitvijo tožene stranke v izpodbijani odločbi, tožnik pa ne navaja ničesar konkretnega, niti ne zatrjuje, da izpodbijana odločba ne bi bila zakonita.
brezplačna pravna pomoč - zasebna kazenska tožba - verjetni izgled za uspeh - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Predpostavka za vložitev zasebne kazenske tožbe je, da gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo. Kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz 261. člena KZ ni tako dejanje, saj v navedenem, niti kateremkoli drugem členu KZ (niti v sedaj veljavnem KZ-1), ni določeno, da se pregon storilca začne na zasebno tožbo. Zasebna tožba v zadevi, v kateri se storilec kaznivega dejanja preganja po uradni dolžnosti, zato ni dopustna, saj ni zahteve upravičenega tožilca.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 201, 201/1, 220.
carina za kmetijske proizvode - naknadni obračun uvoznih dajatev - TARIC koda - nastanek carinske obveznosti
Ker uvozne dajatve niso bile pravilno obračunane, je bilo treba na podlagi 220. člena CZS opraviti naknadno vknjižbo. V obravnavanem primeru gre za nastanek carinskega dolga pri uvozu na pravni podlagi točke a) 1. odstavka 201. člena CZS s sprostitvijo v prosti promet blaga, zavezanega uvoznim dajatvam v trenutku sprejema zadevnih carinskih deklaracij.
ZUS-1 člen 23, 23/1, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 223, 223/1.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - popravni sklep - pravni učinek popravnega sklepa - dokončnost odločbe
Poprava pomote v odločbi z dne 21. 2. 2011 ne pomeni poprave, zaradi katere bi bila odločba za tožnico neugodna, saj je tudi po popravi pomote z odločbo odločeno, kot pred tem, da se pritožba zavrne. Zato ni mogoče šteti, da bi popravljena odločba pričela pravno učinkovati šele z vročitvijo popravnega sklepa tožnici in da bi šele odtlej tožnici tekel 30-dnevni rok za vložitev tožbe.
določitev vrednosti delnic - ničnost odločbe - prenos delnic - restitucijski zahtevek - stvarna pristojnost
Postopek prenosa delnic in plačila le-teh spada na področje civilnega prava, tožnik ima možnost vložiti restitucijski zahtevek, ni pa mogoče raztegniti pojma odpravljanja posledic ničnosti odločbe na način, da bi lahko upravni organ odločil o restitucijskem civilnopravnem zahtevku.
stečaj samostojnega podjetnika posameznika - dohodnina - izpodbijanje izvršilnega naslova - davčna izvršba - dohodek iz opravljanja dejavnosti
Pri dohodnini gre za davek, ki je vezan na posameznika kot fizično osebo in torej za obveznost osebne narave. To velja tudi v primeru, ko dohodek, ki je vir dohodnine, predstavlja dohodek iz opravljanja dejavnosti. V takšnem primeru se pravne posledice stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom kot gospodarskim subjektom, ki je bil zaključen po ZFPPIPP oziroma ZPPSL, ne raztezajo na obveznosti, ki so povezane z davčnim zavezancem kot fizično osebo v zvezi z obveznostjo iz naslova dohodnine. Zato je pravilno stališče obeh davčnih organov, da s stečajem tožnika kot samostojnega podjetnika njegova obveznost iz naslova neplačane dohodnine, odmerjene z izvršljivo odločbo, ni prenehala.
V zvezi z ugovorom, da tožnik ne more biti zavezanec za plačilo nadomestila za stavbno zemljišče, je že drugostopenjski organ pojasnil, da gre pri tem smiselno za ugovor, s katerim se v postopku davčne izvršbe izpodbija izvršilni naslov, kar pa, skladno z določbo 157. člena ZDavP-2, ni dopustno.
upravni spor - pritožba - napačen pravni pouk - vrnitev v prejšnje stanje
Možnost vrnitve v prejšnje stanje je treba omejiti le na primere, ko stranka brez svoje krivde ni mogla opraviti procesnega dejanja. Take so tudi okoliščine obravnavanega primera, saj tožnik pritožbe zoper sodbo ni (pravočasno) vložil zaradi napačnega pravnega pouka v sodbi. Ob drugačni razlagi pravnega standarda „opravičenega vzroka“ za zamudo v obravnavani zadevi ter drugačni presoji utemeljenosti predloga tožnika za vrnitev v prejšnje stanje bi sodišče nedopustno poseglo v njegovo pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Odbitek vstopnega DDV je pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev.
Na podlagi določbe 78. člena CZS lahko carinski organi po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji ter če se izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov.
Po 78. členu CZS lahko carinski organi po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji ter če se izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računa, ker je ugotovljeno, da niso izpolnjeni pogoji iz 2. oziroma 3. odstavka 27. člena ZDDV, prav tako je ugotovljeno, da je navedeni račun izdala družba, ki ni imela namena plačati izstopnega DDV, ampak je sodelovala kot vmesni člen zaradi obračuna DDV pri davčni goljufiji. Glede ostalih računov gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV, ker je v postopku ugotovljeno, da družbe, ki so račune izdale, storitev, zaračunanih po navedenih računih, niso opravile in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti.
brezplačna pravna pomoč - upravna stvar - upravni spor - tožena stranka v upravnem sporu
Akti, izdani v postopku odločanja o dodelitvi BPP, so upravni akti, zoper katere je dopusten upravni spor, v katerem, skladno s 5. odstavkom 17. člena ZUS-1, kot tožena stranka nastopa Republika Slovenija, ki jo zastopa organ za brezplačno pravno pomoč kot organ, ki je izdal akt, s katerim je postopek (upravnega) odločanja končan.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh s pritožbo - nedovoljena pritožba
Pritožbe, na katere se nanašajo prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči, zavrnjene z izpodbijanimi odločbami, so nedovoljene in kot take brez možnosti za uspeh.
Izrek odločbe je najpomembnejši sestavni del odločbe, ker edini postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen. Glede na to, da se izrek določno nanaša na osebo A.A., kar pa je v nasprotju z listinami v upravnem spisu, sodišče odločbe zaradi pomanjkljivosti ni moglo preizkusiti, zato je tožbi ugodilo.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Ne glede na to, da tožnik, kot zatrjuje, morebiti res živi v A., je iz listin v spisu razvidno, da je dopis z opozorilom na dopolnitev vloge prejel. Zato bi moral, če vloge dejansko ni mogel dopolniti, pravočasno predlagati podaljšanje roka za dopolnitev, česar pa ni storil in tudi tega v tožbi ne zatrjuje.
brezplačna pravna pomoč - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vložitev pritožbe - zastopanje na naroku
V obravnavani zadevi je sporno, ali je treba vložitev pritožbe zoper sodbo šteti kot posamezno opravilo, za katero se priznavajo odvetniški stroški po Odvetniški tarifi 3502, ali pa gre za vložitev rednega pravnega sredstva, glede katerega se priznavajo stroški postopka po Odvetniški tarifi 3210. Glede na izrecno določilo Odvetniške tarife je nagrada po tarifni številki 3502 določena za posamezno opravilo (opravilo je širši izraz, ki zajema tudi sestavo pritožbe), kar pa je omejeno z nadaljnjim pogojem, da odvetnik nima pooblastila za zastopanje stranke na narokih.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - poseg v pravice lastnikov sosednjih zemljišč - ugovori stranskega udeleženca
V postopkih izdaje gradbenega dovoljenja lahko stranski udeleženci varujejo le svoje pravno varovane pravice in pravne koristi, to je pravice, ki so kot takšne varovane v predpisih.