inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - izrek denarne kazni - izpolnitev obveznosti iz inšpekcijske odločbe - načelo zaslišanja stranke
Inšpekcijski organ je svojo odločitev o izreku denarne kazni in grožnji z novo denarno kaznijo oprl na lastno zaznavanje stanja na kraju samem, drugostopenjski organ pa se je pri tem skliceval tudi na ob tej priložnosti posnete fotografije. S takim ravnanjem je bilo tožniku onemogočeno, da se pred izdajo izpodbijanega sklepa izreče o ugotovitvah prvostopenjskega organa glede dejstev in okoliščin, pomembnih za izdajo sklepa o izvršitvi izrečene denarne kazni in o določitvi nove denarne kazni, konkretno o tem, da obveznost iz inšpekcijske odločbe zaradi neizpolnitve še ni prenehala, čeprav sam trdi drugače.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-3. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 190, 190/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - višina objekta - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes - ugovori stranskega udeleženca - pravilnost pridobljenih soglasij - dokaz z izvedencem
Višina P+1+M predstavlja oblikovni element. Gre torej za lastnost, ki je vidna, zato je v omenjenem členu predpisano višino treba razumeti kot element objekta v delu, ki se razteza nad zemeljsko površino. Če klet v določbi, ki določa višino stavbe ni posebej omenjena, v tem primeru to še ne pomeni, da gradnja kleti kot posebne etaže pod zemeljskim površjem ni dovoljena.
Soglasja se izdajajo v drugih upravnih postopkih pred za to pristojnimi organi in so kot taka predmet preizkusa s pravnimi sredstvi v tem postopku in ne v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
Izvedenec je bil postavljen zaradi ugotavljanja dejstva, pomembnega za presojo dopustnosti posega z vidika pozidanosti, ki je v PUP določen kot javnopravni pogoj in ki sam po sebi ne pomeni pravno zavarovane osebne koristi oseb, ki so se kot stranski udeleženci udeleževali postopka za izdajo gradbenega dovoljenja. Zaradi tega upravni organ ni bil dolžan pozivati stranskih udeležencev, da se izjasnijo o postavitvi izvedenca.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - prepoved uporabe objekta - uporabno dovoljenje - načelo zaslišanja
Iz datuma odločbe, ki je bila izdana 8. 4. 2011, izhaja, da gre za novo dejstvo in nov dokaz, ki v času odločanja na prvi stopnji (21. 2. 2011), niti v času odločanja na drugi stopnji (28. 3. 2011) še ni obstajal, zato ga sodišče glede na 52. člen ZUS-1 ne more upoštevati.
vodno dovoljenje - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - stranka postopka
Tožnik ne more izkazati udeležbe v postopku z dokazi, ki so datirani v času, ko zahteva za izdajo predmetnih vodnih dovoljenj sploh še ni bila vložena.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - možnost priključitve na komunalno opremo
V zadevi odmere komunalnega prispevka je bistveno zgolj to, da tožničina nepremičnina sodi v območje, v katerem se zagotavlja priključevanje na kanalizacijo, kako in kdaj pa bo priključek na kanalizacijo po solastni nepremičnini izvedla, pa ni stvar postopka za odmero komunalnega prispevka, pač pa stvar tožnice.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes - priposestvovanje služnosti
Med strankami ni sporno, da služnostna pravica tožnikov ni vpisana v zemljiško knjigo, niti ni sporno, da tožnika ne razpolagata z listino, s katero bi dokazala, da se lahko kot stranska udeleženca udeležujeta postopka izdaje navedenega gradbenega dovoljenja. Imetništva služnostne pravice namreč ne dokazujeta z listinami, temveč s trditvami, da sta pravico služnosti priposestvovala.
Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 3, 3/1, 5, 5/2. ZDoh-2 člen 20, 20/9.
vrtec - plačilo za program vrtca - uvrstitev v plačilni razred - dohodki na družinskega člana - lastni dohodek družine - s strani republike slovenije plačani prispevki za socialno varnost
Ker predstavljajo po ZDoh-2 obvezni prispevki za socialno varnost, ki jih za posamezne zavarovance v skladu s posebnimi predpisi plačuje Republika Slovenija (pod pogojem, da država ne nastopa kot njihov delodajalec), vrsto neobdavčljivega dohodka (9. točka 20. člena ZDoh-2), v letni dohodek družine, ki predstavlja osnovo za izračun znižanega plačila programa vrtca, pa se vštevajo tudi mesečni neobdavčljivi bruto dohodki po ZDoh-2, je treba tudi obravnavane prispevke upoštevati pri ugotavljanju lastnega dohodka družine.
pravni interes - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe - upravni spor - tožnik v upravnem sporu
Tožeča stranka zmotno meni, da izkazuje pravni interes za tožbo glede na zatrjevani dejstvi, da je najemnik ene od znamk, na katero se tudi nanaša izpodbijana odločba, in da je stečajni upnik v stečajnem postopku, ki se vodi zoper prejšnjega imetnika znamk, pri katerih je bila v registru vpisana sprememba imetnika pravic. Le oseba, ki je v postopku za izdajo izpodbijane odločbe bila udeležena kot stranka oziroma stranski udeleženec, namreč izkazuje, da se je v postopku odločalo o njenih pravicah oziroma da je v tem postopku varovala svoje pravne koristi, s tem pa, da izpodbijana odločba lahko posega v njene pravice oziroma pravne koristi ter da je sodno varstvo v upravnem sporu zaradi varovanja teh pravic oziroma pravnih koristi potrebno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Odločitev pravdnega sodišča v postopku, za katerega želi tožnik dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne bo mogla biti v nasprotju z ugotovitvami kazenskega sodišča, kjer je bil tožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja. Pravdno sodišče bo tako lahko samostojno ugotavljalo le okoliščine, od katerih bo odvisna višina škode. Po presoji sodišča višina odškodninskega zahtevka ni očitno nerazumna oziroma bistveno ne odstopa od sodne prakse v podobnih primerih. Zato zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
zaščitena kmetija - določitev statusa zaščitene kmetije - pogoji za določitev zaščitene kmetije - v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine
Ker se v denacionalizacijskem postopku podržavljeno premoženje vrača prejšnjim lastnikom, četudi so le-ti že mrtvi, se lahko kot zaščitena kmetija določi tudi kmetija, ki je v postopku denacionalizacije vrnjena mrtvim prejšnjim lastnikom, če gre za osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 2. člena ZDKG.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 1. Javni razpis za ukrep 322 - Obnova in razvoj vasi točka IV, V.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna sredstva - pogoji za dodelitev sredstev - zahtevek za izplačilo sredstev - začetek del za izvedbo naložbe - izbira izvajalca storitev
Med pogoji javnega razpisa ni določbe, da prijavitelj na javni razpis ne sme začeti s postopkom javnega naročanja po ZJN-2 pred izdajo odločbe o pravici do sredstev. Začetek postopka po ZJN-2 namreč ne pomeni, da je tožeča stranka s tem prevzela obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev.
V primeru zavezujoče tarifne informacije mora imetnik takšne informacije dokazati, da prijavljeno blago v vseh točkah ustreza blagu, opisanemu v potrdilu.
socialno varstvene storitve - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - opravljanje storitev socialnega varstva izven mreže javne službe - dovoljenje za delo
Zakonodajalec je v skupnih določbah IV. poglavja ZSV določil pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se za pravno ali fizično osebo, ki opravlja storitve socialnega varstva izven javne mreže, lahko uporabijo določbe tega poglavja ZSV in posledično njegova podpoglavja.
Po določbi 74. člena ZSV lahko napredujejo tudi delavci, ki opravljajo storitve socialnega varstva izven mreže javne službe, pod pogojem, da so zaposleni v pravni osebi, ki je pridobila dovoljenje za delo MDDSZ, ali pa da kot fizične osebe pridobijo dovoljenje za delo MDDSZ. V predmetni zadevi je tožena stranka ugotovila, da tožeča stranka takšnega dovoljenja nima in da ni vpisana v register zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo socialno varstvene storitve in iz tega razloga pravilno zavrnila tožničin predlog za napredovanje po ZSV.
vodno dovoljenje - izdaja vodnega dovoljenja - podelitev vodne pravice - pogoji za izdajo vodnega dovoljenja - lastništvo zemljišča - soglasje lastnika zemljišča
Dejstvo, da je ob vložitvi zahteve za izdajo vodnega dovoljenja lastništvo na zemljišču, na katerem stoji vodnjak, izkazovala le tožnica in da je glede ostalega solastniškega deleža na sporni nepremičnini še v teku pravdni postopek, v obravnavani zadevi pomeni, da za izdajo vodnega dovoljenja niso bili izpolnjeni zakonski pogoji.
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov člen 19, 19/6.
okoljska dajatev zaradi odlaganja odpadkov - oprostitev plačila okoljske dajatve - plačilo razlike med skupnim letnim zneskom akontacij in zneskom oprostitve
V zvezi z oprostitvami plačila okoljske dajatve pa šesti odstavek 19. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov določa, da je treba v primeru, ko je znesek oprostitve nižji od skupnega letnega zneska akontacij, razliko do skupnega letnega zneska akontacij doplačati v roku 60 dni po dokončnosti odločbe v proračun RS. Navedena določba tako govori o skupnem letnem znesku akontacij in ne o plačanih akontacijah, zato tožnica neutemeljeno ugovarja, da je agencija nepravilno uporabila materialno podlago.
dovoljenje za začasno prebivanje - začasna odredba - družinsko življenje - sodelovanje v kazenskem postopku
Z izvršitvijo akta tožniku ne bo prizadela težko popravljiva škoda. Ko bo zapustil Republiko Slovenijo, to še ne bo pomenilo, da bo morala družina ostati razdružena, da bi se izgubili stiki in da bi to posledično negativno vplivalo na družinske odnose ter povzročilo razpad družine. Tožnik si lahko s svojo družino življenje organizira tudi na tak način, da lahko vsi živijo v isti državi.
Tožniku s tem, če zapusti Republiko Slovenijo, še ni onemogočeno, da bi sodeloval v kazenskem postopku. Ko bo razpisana glavna obravnava, se je lahko še vedno udeleži, saj z izpodbijano odločbo tožniku ni prepovedano, da bi se vrnil v Republiko Slovenijo, če bi bilo to potrebno, niti izpodbijana odločba ne predstavlja izgon tožnika iz Republike Slovenije, temveč je le zavrnjena njegova prošnja za izdajo dovoljenja za prvo prebivanje.
ZUS-1 člen 18, 18/1. ZBPP člen 24, 34, 34/4. ZUP člen 214.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - tožba državnega pravobranilca - obrazložitev odločbe - restriktivna razlaga določbe 24. člena ZBPP
Uporaba 1. alinee 1. odstavka 24. člena ZBPP pomeni omejitev oziroma celo onemogočanje uresničevanja pravice do brezplačne pravne pomoči, zato je treba določilo razlagati in uporabljati restriktivno. V predmetni zadevi je bistveno, da tožeča stranka ni navedla nič, kar bi kazalo na to, da je tožena stranka javni interes po učinkovitem odločanju nesorazmerno zavarovala v razmerju do javnega interesa, da ne bi prihajalo do neutemeljenih ali arbitrarnih dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožeča stranka v tožbi ni niti zatrjevala niti izkazala, da bi zatrjevana pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijane odločbe lahko vplivala na odločitev v konkretnem primeru.
Če je prosilec prenehal biti zaposlen in je prenehal prejemati plačo že pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč, je treba kot relevantni uporabiti določbi prvega in tretjega odstavka 27. b. člena ZSV, kar pomeni, da se plače, ki jih je prosilec po prenehanju delovnega razmerja prenehal prejemati, pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upoštevajo, ne glede na siceršnje določbe 27. a. člena ZSV.
ZJU člen 60, 64. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
javni natečaj - imenovanje na položaj generalnega direktorja organa državne uprave - izpolnjevanje natečajnih pogojev - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev pravil postopka
V obravnavanem primeru določbe ZUP niso bile ustrezno upoštevane. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj je natečajna komisija tožnika ocenila z oceno „neustrezno“ v drugem sklopu standardov: znanje, in sicer glede „strokovne uveljavljenosti na področju“. Sodišče zato ni moglo preizkusiti pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve. V odgovoru na tožbo je tožena stranka sicer pojasnjevala svojo odločitev, vendar to ne more nadomestiti razlogov za odločitev prvostopenjskega organa.
skrbnik za posebne primere - povračilo upravičenih stroškov - pravica do povračila stroškov - odločba o imenovanju skrbnika
Status skrbnika se pridobi z odločbo o imenovanju skrbnika. Šele od takrat dalje gre tej osebi pravica do povračila upravičenih stroškov, ki jih je imela pri opravljanju skrbniških dolžnosti kot skrbniku za posebni primer. In šele od takrat dalje se lahko ti stroški krijejo iz varovančevega premoženja, saj gre za stroške, ki so nastali v okviru skrbništva in za osebo pod skrbništvom. Stroški, ki so nastali, preden je nastalo skrbniško razmerje, zato ne morejo biti kriti kot stroški skrbnika za posebni primer.