ZUS-1 člen 18, 18/1. ZBPP člen 24, 34, 34/4. ZUP člen 214.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - tožba državnega pravobranilca - obrazložitev odločbe - restriktivna razlaga določbe 24. člena ZBPP
Uporaba 1. alinee 1. odstavka 24. člena ZBPP pomeni omejitev oziroma celo onemogočanje uresničevanja pravice do brezplačne pravne pomoči, zato je treba določilo razlagati in uporabljati restriktivno. V predmetni zadevi je bistveno, da tožeča stranka ni navedla nič, kar bi kazalo na to, da je tožena stranka javni interes po učinkovitem odločanju nesorazmerno zavarovala v razmerju do javnega interesa, da ne bi prihajalo do neutemeljenih ali arbitrarnih dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožeča stranka v tožbi ni niti zatrjevala niti izkazala, da bi zatrjevana pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijane odločbe lahko vplivala na odločitev v konkretnem primeru.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Odločitev pravdnega sodišča v postopku, za katerega želi tožnik dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne bo mogla biti v nasprotju z ugotovitvami kazenskega sodišča, kjer je bil tožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja. Pravdno sodišče bo tako lahko samostojno ugotavljalo le okoliščine, od katerih bo odvisna višina škode. Po presoji sodišča višina odškodninskega zahtevka ni očitno nerazumna oziroma bistveno ne odstopa od sodne prakse v podobnih primerih. Zato zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje - vrednost stanovanja - načelo zaslišanja stranke
Organ za brezplačno pravno pomoč je izpodbijano odločbo izdal, ne da bi tožečo stranko pozval, naj se izjavi o pravno pomembnih dejstvih, ki se nanašajo na vrednost nepremičnine in na stanovanjsko površino. Organ stranke tudi ni seznanil s potekom ugotovitvenega postopka, torej s podatki pridobljenimi od DURS,in ji dal možnosti, da se o njih izjavi. V postopku je bilo tako kršeno načelo zaslišanja stranke.
potrdilo o dejstvu iz uradne evidence - izpis iz registra kmetijskih gospodarstev - zahteva za spremembo potrdila
Tožeča stranka v tožbi utemeljeno ugovarja izpodbijanemu sklepu, s katerim je prvostopni organ njeno vlogo z dne 10. 11. 2009, naslovljeno „Pritožba zoper obvestilo o spremembi števila, vrste in površine GERK-ov na planini ... v občini Tržič“, zavrgel. Po presoji sodišča bi prvostopenjski organ navedeno vlogo, glede na njeno vsebino, moral obravnavati kot zahtevo za spremembo potrdila - Izpisa iz registra kmetijskih gospodarstev z dne 26. 10. 2009 in o njej meritorno odločiti v skladu z določbo četrtega odstavka 180.a člena ZUP, in sicer bodisi izdati spremenjeno potrdilo, ali pa izdati odločbo, s katero bi zavrnil zahtevo za spremembo potrdila.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
V obrazložitvi izpodbijane odločbe navedene ugotovitve ne zadoščajo za presojo verjetnosti uspeha v zadevi in s tem za preizkus zaključka, da gre za zadevo, ki po določbah 24. člena ZBPP ni očitno nerazumna.
V postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči se izpolnitev pogoja iz 24. člena ZBPP presoja na podlagi verjetno izkazanih dejstev (8. člen ZUP).
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - dividende - dividendam podobni dohodki
Pri določanju davčne osnove zavezanca se prejete dividende oziroma drugi deleži iz dobička, vključno z dohodki, ki so podobni dividendam, razen skritih rezerv, ki niso bile predmet obdavčitve pri izplačevalcu, izvzamejo iz davčne osnove prejemnika.
davčni inšpekcijski nadzor - začetek postopka - sklepni razgovor - ocena davčne osnove - cenitev davčne osnove - pogoji za cenitev - upravni spor - dopolnitev tožbe v upravnem sporu
Tožeči stranki je bil vročen sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora. S tem se je začel postopek nadzora, ki se je na podlagi ter v skladu z odločbo druge stopnje kasneje v istem obsegu in z isto vsebino le ponovil in ne ponovno začel, zato ni bilo podlage za ponovno izdajo sklepa.
Sklepni razgovor res ni bil opravljen, vendar ta kršitev ni bistvena, saj iz zbranih podatkov, pa tudi navedb tožeče stranke ni razvidno, da bi opustitev razgovora vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe.
Tožeča stranka bi morala kot proizvodna organizacija voditi analitične evidence ter na ta način spremljati nabavo in porabo materiala ter obenem omogočiti kontrolo njegove namenske porabe. Ker ustreznih evidenc za spremljanje proizvodnega procesa ni predložila, hkrati pa so bile ugotovljene tudi nepravilnosti pri vrednotesnju zalog nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov ter s tem nepravilnosti pri podatkih, na katerih temelji davčni obračun, so izpolnjeni pogoji za cenitev iz prvega odstavka 68. člena ZDavP-2.
Dopolnitve tožbe z dodatno postavljenim odškodninskim zahtevkom sodišče ni dopustilo, saj je vložitev tožbe vezana na rok 30 dni od vročitve odločitve o pritožbi.
izrek :
1. Tožba se zavrne.
2. Dopolnitev tožbe z dne 12. 12. 2011 se zavrže.
3. Zahtevek tožeče stranke za povračilo stroškov postopka se zavrne.
denacionalizacija- vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - odškodnina v delnicah - nadomestno zemljišče
Pogoj za denacionalizacijo v obliki nadomestne nepremičnine oziroma zemljišč je sporazum med zavezancem in upravičencem.
SOD denacionalizacijskemu upravičencu ne more ponuditi delnic, ki jih ima RS, zato je upravni organ ravnal pravilno, ko je v izpodbijani odločbi upravičencu priznal odškodnino v obliki obveznic.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekt, tožniku pa očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajatelja računa, iz objektivnih okoliščin pa prvostopenjski organ in tožena stranka zaključujeta, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
V konkretnem primeru denarni tok na podlagi predmetnega posla ni izkazan, tako plačilo dejansko ni bilo izvedeno in gre za navidezen posel. Vse objektivne okoliščine pri sklepanju obravnavanega posla kažejo, da je bil sporni račun izdan zgolj z namenom pridobitve davčno ugodnejšega položaja (uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV). Po vsebini gre za prikrit pravni posel, s katerimi je tožeča stranka dokazovala pravico do odbitka vstopnega DDV.
V obravnavani zadevi je carinski organ opravil preverjanje sprejete deklaracije na pravni podlagi 68. člena CZS. Carinski organi lahko zaradi preverjanja sprejete deklaracije po navedeni določbi od deklaranta zahtevajo, da jim predloži dodatne dokumente zaradi preverjanja točnosti navedb v deklaraciji (točka a); pregledajo blago in po potrebi vzamejo vzorce blaga zaradi analize ali podrobnega preverjanja (točka b). Kadar carinski organ pri preverjanju carinske deklaracije ugotovi večje nepravilnosti, postopa v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek o nadzoru in kontroli carinskih organov. V obravnavanem primeru je šlo za navedeno situacijo.
Za izdajo sklepa, s katerim se zavaruje izpolnitev davčne obveznosti pred izdajo odločbe, zadostuje obstoj objektivnih okoliščin, ki utemeljujejo pričakovanje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno oziroma precej oteženo. Pri tem gre za objektivne okoliščine v zvezi z davčnim zavezancem in njegovim poslovanjem. Prvostopenjski organ mora pred izdajo sklepa ugotoviti take okoliščine ter jih v sklepu navesti oziroma ustrezno obrazložiti. V pogledu obstoja davčne obveznosti je za izdajo sklepa o zavarovanju dovolj verjetnosti, da bo davčna obveznost nastala.
Če zavezanec meni, da izbrani ukrep zavarovanja ni ustrezen, lahko predlaga, da se začasni sklep nadomesti z novim zavarovanjem oziroma predloži instrument zavarovanja.
Tožnica kot prosilka ni popolno izpolnila pisne izjave o premoženjskem stanju in njenih družinskih članov. Manjkajočih rubrik tudi po pozivu k dopolnitvi vloge ni izpolnila. Organ za BPP je tako ob upoštevanju prvega in petega odstavka 20. člena ZBPP ravnal pravilno, ko je njeno prošnjo za dodelitev BPP zavrgel potem, ko jo je pozval na dopolnitev vloge.
davčni postopek - upravni postopek - nova dejstva in novi dokazi - pritožbena novota - tožbena novota - načelo poštene uporabe pravic
Stranka lahko v pritožbi z uspehom uveljavlja samo takšna nova dejstva, ki so že obstajala pred izdajo odločbe na prvi stopnji, pri čemer mora obvezno obrazložiti, zakaj jih ni navedla že v postopku na prvi stopnji. Omejitev je namenjena preprečevanju zavlačevanja postopka in pomeni, da upravni organ dejstev in dokazov, ki bi jih stranka lahko uveljavljala že v postopku izdaje izpodbijanega akta, ni zavezan vsebinsko presojati. Smiselno enako določbo ima tudi ZUS-1 v tretjem odstavku 20. člena glede upravnega spora.
skrbništvo - skrbništvo za poseben primer - prenehanje skrbništva - razrešitev skrbnika
Iz določb ZZZDR izhaja, da je glavno vodilo pri odločanju o skrbništvu korist varovanca. Skrbništvo ni pravica postavljenega skrbnika, temveč dolžnost, iz katere za skrbnika izvira upravičenje ukreniti vse, kar je potrebno za varstvo varovančeve osebnosti in njegovih pravic. Glede na izčrpno izpeljan dokazni postopek je tudi po presoji sodišča B.B. naloge, ki so bile s sklepi z dne 26. 6. 2007, 2. 7. 2007 in 31. 8. 2008 (torej takoj po bolezni) prenesene na tožnika, zmožna opravljati sama. Zato je center za socialno delo pravilno odločil, da skrbništvo za poseben primer nad B.B. preneha ter da se tožnika razreši s funkcije skrbnika za poseben primer.
vročitev odločbe - pravnomočnost odločbe - klavzula o pravnomočnosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - zemljiški kataster - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
Tožnik utemeljeno ugovarja, da bi mu sporna odločba z dne 5. 2. 1985, kot zemljiškoknjižnemu lastniku spornih dveh parcel v času izdaje odločbe, morala biti vročena. Ker mu ta odločba nesporno ni bila vročena, to pomeni, da le-ta ni mogla postati pravnomočna. Iz tega pa sledi, da je njegova zahteva za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti na odločbi z dne 5. 2. 1985 utemeljena.
Po razveljavitvi klavzule o pravnomočnosti mora upravni organ tožniku vročiti odločbo, zoper katero bo imel nato možnost uveljavljati pravna sredstva.
O materialnem zahtevku, podržavljenem premoženju bivših lastnikov, je bilo v celoti odločeno, odločba je pravnomočna od 7. 1. 2000. Procesna podlaga za izdajo dopolnilne odločbe pa ni podana. Upravičenje po 12. členu ZDen ne pomeni samostojnega materialnega zahtevka. Prvostopni organ je pravilno navedena dejstva ocenil za pravno relevantna ter pravilno predlog zavrgel, ker je bilo o zahtevi za denacionalizacijo v celoti odločeno.
status zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa - uvedba postopka po uradni dolžnosti - pravnomočno rešena zadeva
Tožeča stranka kot solastnica kmetije, ki upoštevaje pravnomočno odločbo upravnega organa prve stopnje nima statusa zaščitene kmetije, nima aktivne legitimacije za vložitev predloga za ponovno preverjanje statusa zaščitene kmetije, saj se glede na določbo 1. odstavka 4. člena ZDKG zaščitena kmetija določi po uradni dolžnosti.
ZPSV člen 3. ZDoh-1 člen 24, 25. ZDoh-1D člen 6, 16, 102.
prispevki za socialno varnost - na podlagi sodbe izplačana plača - zamudne obresti - vračilo prispevkov za socialno varnost
Po določbah ZPSV se prispevki plačujejo od vseh prejemkov in torej od vseh izplačil, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Takšno izplačilo je tudi plača, pa čeprav je izplačana na podlagi sodbe, ter posledično tudi zamudne obresti iz tega naslova. To pomeni, da imajo zamudne obresti, ne glede na njihovo značilnost odmere oziroma sankcije za nepravočasno plačilo, naravo prejemka, ki izhaja iz delovnega razmerja, in s tem prejemka, od katerega se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost.