ZDavP-2 člen 146, 151, 156. ZP-1 člen 57, 202. ZST-1 člen 34, 35. ZUP člen 251, 251/1, 251/2, 259.
sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - sodna taksa - davčna izvršba - povprečnina - globa - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - sprememba izreka na drugi stopnji - izpodbijanje izvršljivosti
Drugostopenjski organ je ugotovil, da so izvršilni naslovi, na podlagi katerih se izvršba opravlja, v izreku sklepa o izvršbi pomanjkljivo navedeni, ter nato, ustrezno listinam v spisu, spremenil izrek sklepa, kar je skladno z določbami ZUP.
Davčni organ niti po določbah ZDavP-2 niti po določbah ZUP ni pristojen za to, da bi preverjal pravilnost in zakonitost izvršilnih naslovov ter ali je potrditev izvršljivosti na njih pravilna.
ZDavP-2 člen 97. ZDavP člen 169. ZDoh člen 6, 6/1, 6/1-5.
dohodnina - davek od dohodkov iz dejavnosti - kasnejša odprava odmerne odločbe - vračilo davka
Tožnik kljub temu, da je bila z odločbo Ministrstva za finance odpravljena odločba o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti za leti 1996 in 1997, ki jo je v ponovljenem postopku izdal prvostopenjski organ, vračila obveznosti, ugotovljenih z navedeno (prvostopenjsko) odločbo ne more zahtevati. S to odločbo namreč tožniku davčna obveznost ni bila naložena v plačilo in tožnik obveznosti na njeni podlagi tudi ni plačal. Dobiček, ugotovljen z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti, je bil, skupaj z med letom plačanimi akontacijami, po uradni dolžnosti upoštevan pri odmeri dohodnine. Davčna obveznost tožnika je bila tako ugotovljena in naložena v plačilo šele z odločbo o odmeri dohodnine.
ZDoh-2 člen 98, 98/1, 98/7, 98/7-1. ZDavP-2 člen 76, 77.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi - vrednost na nepremičnini opravljenih investicij - cenitev
Dohodnino od dobička iz kapitala ugotovi davčni organ z odločbo na podlagi davčne napovedi zavezanca. Če želi uveljaviti stroške investicij in vzdrževanja ter tako znižati davčno osnovo, mora davčni zavezanec te stroške jasno opredeliti ter nato tudi dokazati, da gre za vrsto stroška, ki ga je mogoče priznati, da je strošek dejansko nastal in da ga je plačal zavezanec. Stroški investicij in vzdrževanja se praviloma dokazujejo z računi, ki izkazujejo, da jih je plačal zavezanec. Tega cenitveno poročilo, iz katerega izhaja tržna vrednost nepremičnine ob odsvojitvi, ne dokazuje in zato tožnik z ugovori, ki se nanašajo na (ne)upoštevanje predložene cenitve, ne more uspeti.
zahteva za izločitev uradne osebe - zavrnitev zahteve - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - tožba zaradi molka organa
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati sklepa o zavrnitvi zahteve za izločitev načelnika upravne enote, ker gre za odločitev procesne narave, ki se nanaša na izvedbo upravnega postopka, kar pomeni, da v takem primeru ni mogoče vložiti niti tožbe zaradi molka organa. Upoštevaje določbo drugega odstavka 28. člena ZUS-1, lahko namreč stranka v primeru molka drugostopenjskega organa sproži upravni spor, kot če bi bila strankina pritožba zavrnjena, to pa pomeni, da bi upravno sodišče moralo odločati o zakonitosti tega akta.
Javni poziv 3SUB-OB10 za nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb točka 1/c.
sofinanciranje iz javnih sredstev - finančne spodbude za naložbo toplotne izolacije fasade - izpolnjevanje razpisnih pogojev
S predmetnim javnim pozivom je zahtevana enkratna (in ne postopna) 12 cm debela toplotna izolacija in ker javni poziv za takšno naložbo tudi določno navaja relevantno časovno obdobje od 9. 10. 2009 do 21. 5. 2010, tudi ni mogoče upoštevati tožbenega ugovora, da poziv ne izključuje že iz prejšnjega obdobja vgrajenega 7 cm izolacijskega materiala.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2007 – 2013 v letih 2007-2013 člen 23.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep Programa razvoja podeželja - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino
Uredba 1975/2006/ES v 16. členu določa za primer, da znaša razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino, določeno v skladu s členom 50 (3) Uredbe 796/2004/ES, več kot 20 % ugotovljene površine, da se pomoč za ukrep v zvezi s površino ne odobri. Ker je v obravnavanem primeru znašala razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino več kot 20 % ugotovljene površine, je bila odločitev o zavrnitvi celotnega tožnikovega zahtevka pravilna.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa prve stopnje - molk organa druge stopnje - odločitev sodišča
V konkretnem primeru je tožba zaradi molka upravičena. Ker podatki spisa ne dajejo zanesljive podlage za odločitev, sodišče pa relevantnih dejstev samo tudi na glavni obravnavi ne bi moglo ugotoviti, je odločilo, da mora o pritožbi tožnikov odločiti tožena stranka v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe. To je primeren rok, upoštevaje zakonski rok za odločitev o pritožbi ter težavnost zadeve.
Tožnica, kot (so)lastnica gospodujočega zemljišča v postopku parcelacije in ureditve meje služečega zemljišča ne varuje nobene svoje pravne koristi in zato tudi ni izkazan njen pravni interes. Tožnica, kot (so)lastnica gospodujočega zemljišča tudi v postopku obnove meje med spornima parcelama ne varuje nobene svoje pravne koristi in zato tudi v tem postopku ni izkazan njen pravni interes. S postopki za ureditev meje, parcelacije in obnove meje v naravi med parcelami, katerih lastnica ni tožnica, namreč njena služnostna pravica ni okrnjena.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovira za vračilo v naravi - dejanska raba zemljišča - izvedeniško mnenje
Sodišče se strinja z zaključkom organa, da je glede na ugotovljeno vrsto rabe (travnik 3. razreda) vračilo nepremičnine možno. Na drugačno odločitev ne more vplivati dejstvo, da obravnavana nepremičnina leži v območju, za katerega je bil sprejet zazidalni načrt, po katerem je bila navedena nepremičnina predvidena za površino za ozelenitev, saj so vlagatelji uspeli na predpisan način izkazati drugačno vrsto rabe.
V obravnavanem primeru prvostopenjski organ tožniku ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi dveh spornih računov, za katere ugotavlja, da ju je izdal „neplačujoči gospodarski subjekt“. Tožniku očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajatelja spornih računov ter iz objektivnih okoliščin zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti. Zato mu pravica do odbitka vstopnega DDV iz tega naslova ni bila priznana.
Podan je tudi subjektivni element na strani tožnika in sicer, da bi glede na okoliščine posla mogel in moral vedeti, da sodeluje pri utaji davka. Gre za neobičajno poslovno prakso, kljub zatrjevanju tožnika, da je ravnal povsem skladno s poslovnimi običaji.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi treh spornih računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da sta jih izdali družbi kot „neplačujoča gospodarska subjekta“, tožniku pa očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani obeh izdajateljic spornih računov ter iz objektivnih okoliščin zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah.
Na računu mora biti zaračunana dejanska transakcija, da je DDV resnično dolg do države oz. da nastane pravica do odbitka vstopnega DDV. Zgolj zato, ker je DDV na računu naveden, ne da bi bila zaračunana resnična transakcija, pomeni, da DDV ni resnično dolg do države oz. da ne nastane pravica do odbitka vstopnega DDV. Račun je v sistemu DDV res tista listina, na podlagi katere je praviloma dopustno pristopiti k uveljavljanju pravice do vstopnega DDV, vendar pa je za dejansko pridobitev te pravice pomembna tudi sama dobava blaga oz. dejanska izvedba storitve.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - vložitev pritožbe na Evropsko sodišče za varstvo človekovih pravic
Pritožba vložena zoper zakon ali ukrep države članice, ki se posamezniku ne zdi pošten, ni sprejemljiva, saj ne izpolnjuje primarnega kriterija neposredne in osebne prizadetosti dobrin, ki jih varuje oz. prepoveduje EKČP in njeni protokoli. Na Evropsko sodišče za človekove pravice je tako dovoljeno vložiti pritožbo samo zaradi neposredne kršitve določb navedene konvencije s Protokoli.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost zahteve - prekluzivni rok
Tožeča stranka organu prve stopnje ni dostavila v roku 30 dni od prejema sklepa niti ni zaprosila za podaljšanje roka, zahtevanega dokazila, da se je prijavila na javni poziv. V sklepu o prekinitvi postopka je bila opozorjena na to, da bo postopek ustavljen, če v roku ne bo predložila navedenega dokazila. Posledica opustitve naloženega ravnanja je sklep o ustavitvi postopka. Z navedenim sklepom je bilo o zahtevi za denacionalizacijo z dne 7. 12. 1993 v celoti odločeno, zato je organ pravilno opredelil vlogo z dne 7. 1. 2011 kot novo zahtevo za denacionalizacijo.
inšpekcijski ukrep državnega nadzornika za varstvo osebnih podatkov - videonadzor - videonadzor nad okolico gostinskega lokala - videonadzor nad javnim dobrim - namen videonadzora - zakonsko dopusten namen
Tožeči stranki je bil zakonito izrečen inšpekcijski ukrep prenehanja izvajanja videonadzora nad okolico gostinskega lokala, saj med postopkom ni navedla dejstev, s katerimi bi izkazovala, da je izvajanje videonadzora vstopa ali izstopa v ali iz njenih poslovnih prostorov potrebno za varnost ljudi ali njenega premoženja.
dohodnina - odmera dohodnine - vzdrževani družinski član - posebna olajšava za istega vzdrževanega družinskega člana - dogovor zavezancev
Glede na spisovno izkazano nezmožnost strank, da se dogovorita glede višine uveljavljanja davčne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, je pravilen zaključek obeh upravnih organov, da se vsakemu zavezancu za vzdrževanega mld. otroka prizna polovica davčne olajšave pri odmeri dohodnine za leto 2009.
dohodnina - odmera dohodnine v obnovljenem postopku - obresti na prejeta posojila - navidezni pravni posel
V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da je šlo pri izdaji, nakupu in izplačevanju donosov obveznic za fiktivni posel, ki je bil izveden z namenom izogibanja plačila davkov in ki dejansko predstavlja prikrita posojila fizičnih oseb družbi.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
Okoliščine za utemeljitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje mora stranka verjetno izkazati že ob njegovi vložitvi, v konkretni zadevi pa tožnik zgolj s sklicevanjem na svoje zdravstveno stanje (živčni stresi), o katerem ni predložil nobenih dokazil, takih okoliščin ni izkazal, zato je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo. Posledično je tudi tožnikova tožba prepozna.
sodni izvedenec - sodni cenilec - razrešitev sodnega izvedenca - področje strojev in opreme - izdelava izvedeniškega mnenja
Tožnik v funkciji sodnega izvedenca oziroma sodnega cenilca svojih dolžnosti ni opravil redno oziroma jih ni opravil pravočasno in v postavljenih oziroma določenih rokih, zato so podane okoliščine za njegovo razrešitev.
javni razpis - finančna konstrukcija projekta - zasebni viri financiranja - javno-zasebno partnerstvo - dokaz o zagotovitvi vira financiranja - izjava zasebnega vlagatelja - izjava župana
Enostranska izjava zasebnega vlagatelja, da bo v primeru, če bo prijavljena operacija izbrana za sofinanciranje, zagotovil sredstva, ne zadostuje kot dokaz o zagotovitvi vira financiranja, saj ni obvezujoča, iz nje pa tudi ne izhaja, na kakšni pravni podlagi bodo sredstva zagotovljena. Kot tak dokaz se ne more šteti niti izjava župana tožeče stranke, da bo tožeča stranka zagotovila manjkajoča sredstva v primeru izpada financiranja s strani zasebne družbe, saj o zadevah, ki se tičejo pravic in dolžnosti občine, odloča občinski svet in ne župan.
ZDoh člen 6, 6/1, 6/1-5. ZDavP člen 169. ZUP člen 66, 67.
vračilo davka - zahteva za vračilo davka - dohodnina - davek od dohodkov iz dejavnosti - sprememba odločbe o ugotovitvi davka od dohodka iz dejavnosti - obnova postopka odmere dohodnine - predlog za obnovo postopka - poziv k dopolnitvi vloge
Odločba o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti ima značaj ugotovitvene odločbe. Dobiček, ugotovljen s to odločbo, je bil, skupaj z med letom plačanimi akontacijami, upoštevan pri odmeri dohodnine. Davčna obveznost je bila tako naložena v plačilo ter plačana po odločbi o odmeri dohodnine. Tožnica zato kljub temu, da je bila z odločbo Ministrstva za finance nato ugotovljena nižja davčna osnova in nižji davek od dohodkov iz dejavnosti, (neposredno) na podlagi te odločbe vračila davka ne more zahtevati.
Tožničin ugovor, da je s tem, ko je vložila zahtevo za vračilo davka, vložila predlog za obnovo postopka odmere dohodnine, sodišče zavrača, saj iz zahteve tožnice jasno izhaja, da z njo uveljavlja vračilo davka in da ne gre za predlog za obnovo postopka. Pri tem ni zanemarljivo tudi dejstvo, da je tožnica odvetnica in s tem zagotovo ne prava neuka stranka, ki bi jo bilo treba posebej opozarjati na pravne možnosti za uveljavljanje svojih pravic. Le v primeru, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, mora organ zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo. V obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo, saj je bila tožničina zahteva dovolj jasna in jo je prvostopenjski organ kot tako tudi obravnaval.