Status oškodovanca, kot je pravilno razlogovalo prvo sodišče, tisti osebi, ki je s kaznivim dejanjem kakorkoli oškodovana, podeljujejo določbe člena 60 ZKP, torej zakon, ne more pa biti status oškodovanca podeljen z napačnim pravnim poukom v sklepu o zavrženju kazenske ovadbe, kot zmotno vztraja pritožnik, kajti, status in pravice oškodovanca so namreč natančno opredeljene v določbi prvega odstavka člena 60 ZKP, slednje pa je prvo sodišče bilo dolžno presojati po uradni dolžnosti, kar je v obravnavani zadevi tudi storilo in ustrezno pojasnilo.
ZDR-1 člen 46, 47, 47/1, 85, 85/1, 200, 200/1, 200/2.. ZPP člen 274.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 42.
zavrženje tožbe - trpinčenje na delovnem mestu - sodno varstvo - varovanje delavčeve osebnosti - napačen pravni pouk - pisno opozorilo pred odpovedjo
Pravilnik sicer izrecno ne predvideva sprejema odločitve, kot je bila 19. 10. 2021 izdana tožnici, vendar pa ta okoliščina po oceni pritožbenega sodišča še ne zagotavlja uveljavljanja sodnega varstva zoper izpodbijano odločitev. Pritožba namreč zmotno navaja, da je predmet izpodbijanega akta odločitev toženke o pravici oziroma obveznosti tožnice. Z njim ni bilo tožnici v delovnem razmerju podeljeno nobeno upravičenje niti ji ni bila naložena nobena obveznost. Odločitev z dne 19. 10. 2021, ki je bila izdana v okviru obravnave prijave trpinčenja, ni tako za tožnico ustvarila nobenih pravnih učinkov. Drugačno pravno naravo ima pisno opozorilo, ki je bilo izdano v nadaljevanju, vendar tudi zoper njega po pravilnem prvostopenjskem stališču glede na ustaljeno sodno prakso tožnica nima samostojnega sodnega varstva.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00057584
ZDR člen 184. ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1. ZVZD-1 člen 3, 3-2.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - tujina - dejanski delodajalec
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožena stranka kot tožnikov formalni delodajalec ni organizirala dela na tem gradbišču, ni imela neposrednega nadzora nad tožnikovim delom, ni bila tista, ki bi morala dati tožniku navodila za varno delo na tem delovišču in ga opozoriti na nevarnosti pred začetkom dela, zato za škodo, ki je tožniku nastala v posledici nezgode pri delu 13. 9. 2011, ni odgovorna in je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VDS00056299
ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 356.. OZ člen 149, 150.
izločitev sodnega izvedenca - odškodninska odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - vzročna zveza - mejni prag zadostne verjetnosti - pripombe na izvedensko mnenje - kršitev pravice do izjave - delna razveljavitev sodbe - trditveno in dokazno breme
Člen 149 OZ določa (izpodbojno) zakonito domnevo, da je bila nevarna dejavnost vzrok za nastalo škodo. Vendar pa je tudi v takem primeru tožnik dolžan zatrjevati in dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze (domnevno bazo). Dolžan je zatrjevati in dokazati dejstva, ki so podlaga za obstoj vzročne zveze med nevarno dejavnostjo in nastalo škodo (prim. II Ips 630/2008 in II Ips 352/2017). Tožena stranka pa mora izpodbiti domnevo vzročne zveze tako, da (trdi in) dokaže, da nevarna dejavnost ni vzrok za nastalo škodo. Ovreči mora domnevo, da škoda izvira iz te dejavnosti (prim. II Ips 902/2009).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059844
KZ-1 člen 86, 86/11.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - izvršitev kazni - hišni pripor
Izkazana neodzivnost, pasivnost in sploh ignorantski odnos obsojenega do privilegija, ki mu ga je z izrečeno sodbo omogočilo sodišče prve stopnje, da se torej izrečena kazen zapora nadomesti z delom v splošno korist, zato po oceni pritožbenega sodišča ne omogoča in ne dopušča nobenega podaljševanja izvršitve kazni.
ZJU člen 24, 24/5, 53, 147 - 152a.. ZDR-1 člen 200, 200/4.
razlika v plači - policist - stavkovni sporazum - premestitev - direktno sodno varstvo
Z izpodbijano sodbo je tožniku materialnopravno utemeljeno prisojena razlika med plačo, ki bi jo prejel, če nezakonite premestitve ne bi bilo, in plačo, ki jo je v tem času dejansko prejel.
Pritožba zmotno meni, da tožnikovo neuveljavljanje pravnega varstva zoper sklep z dne 6. 9. 2016 vpliva na pravico do sodnega varstva, ki ga tožnik zahteva v tem sporu. Tožnik namreč uveljavlja denarni tožbeni zahtevek zaradi prikrajšanja pri plači v posledici nezakonite premestitve, glede takega zahtevka pa je v skladu s četrtim odstavkom 200. člena ZDR-1 dovoljeno direktno sodno varstvo.
ZPP člen 80, 98, 98/1, 98/3, 98/4.. ZSReg člen 8.. ZGD-1 člen 505, 505-5, 507, 507/1, 515, 515/1.
zavrženje vloge - zakoniti zastopnik stranke - pooblaščenec - deklaratornost vpisa v sodni register
Sodišče prve stopnje se je zmotno sklicevalo na določilo četrtega odstavka 98. člena ZPP, ki določa, da če pooblaščenec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva, sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže. Ker zavržena vloga ni ne tožba ne pravno sredstvo, pač pa vloga tožnice, vložena po pooblaščencu, ki po presoji sodišča prve stopnje ni imel veljavnega pooblastila, bi lahko sodišče prve stopnje skladno s tretjim odstavkom 98. člena ZPP nadaljevalo postopek, ne da bi vlogo upoštevalo.
URS člen 39, 39/1.. ZDR-1 člen 34, 37.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - svoboda izražanja - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe - pravica do ugleda ali dobrega imena - poseg v človekove pravice
V pisnem opozorilu je toženka tožniku očitala, da je ravnal v nasprotju s pogodbo o zaposlitvi in določbami ZDR-1, ker je v začetku decembra 2019 podal izjavo (intervju) za spletni portal, ki je bila na spletnem portalu objavljena 12. 12. 2019, ne da bi izjavo (intervju) predhodno uskladil z direktorjem toženke, ki je večkrat delavcem ustno prepovedal dajati medijem in drugim javnostim kakršnekoli izjave o delovanju toženke, ne da bi bile te izjave predhodno usklajene z njim, na sestanku dne 7. 11. 2019 pa je bilo izrecno dogovorjeno (in pisno protokolirano v zapisniku sestanka), da je treba vse izjave, ki jih delavci delodajalca dajo za medije ali drugim javnostim, predhodno uskladiti z direktorjem.
Delodajalec lahko takšno obveznost določi le v zvezi z ravnanjem delavcev, ki so zadolženi za odnose z javnostmi, oziroma ki jih dajo v imenu toženke, ne more se pa takšna prepoved oziroma predhodna obveznost uskladitve nanašati na splošno na vse izjave, ki jih delavci dajejo medijem kot fizične osebe, torej zasebno. Takšna prepoved namreč posega v svobodo izražanja, ki je po prvem odstavku 39. člena URS in 10. členu EKČP ena od temeljnih človekovih pravic.
kaznivo dejanje grožnje - grožnja - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - resna grožnja
Namen ustrahovanja in vznemirjanja je namreč podan, če želi storilec pri oškodovancu doseči občutek duševnega nelagodja zaradi predočene nevarnosti za življenje ali telo, kar je v obravnavani zadevi obdolženec glede na opisana ravnanja nedvomno zasledoval in po prepričljivi izpovedbi oškodovanca tudi dosegel.
Grožnja mora biti prikazana kot objektivno uresničljiva, saj v nasprotnem primeru ni resna. Objektivna uresničljivost grožnje se presoja glede na to, kako jo je oškodovancu prikazoval storilec, in ne glede na storilčevo dejansko možnost njene uresničitve. Zato tudi ni nujno, da je imel storilec resen namen uresničiti svojo grožnjo. Bistveno je, da storilec oškodovancu grožnjo prikazuje kot posledico, ki je odvisna od njegove volje, ter s tem ustvarja objektiven vtis njene resnosti in uresničljivosti.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055291
ZKP člen 372, 372-5, 506, 506/4,. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2,.
preklic pogojne obsodbe - izrek zaporne kazni - tek zastaralnih rokov - COVID-19 - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - premoženjsko stanje - plačilna sposobnost - objektivna nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja - osebni stečaj - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da obsojenka ni pokazala niti najmanjše skrbi za povrnitev dolgovanega zneska oškodovani družbi ter da je vzrok neizpolnitve posebnega pogoja na strani obsojenke, saj pravilno ni našlo nobenih okoliščin, ki bi obsojenki, kljub njeni pripravljenosti izpolniti svojo obveznost, onemogočale izpolnitev obveznosti, ampak je vzrok v obsojenkinem družbeno nesprejemljivem in nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058123
KZ-1 člen 49, 49/1, 50, 308, 308/3.. ZKP člen 394, 394/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - priznanje krivde - olajševalna okoliščina - posebne olajševalne okoliščine - sprememba kazenske sankcije
Obtoženec je krivdo za obravnavano kaznivo dejanje priznal šele na glavni obravnavi in to šele po tem, ko je državno tožilstvo obtožbo modificiralo. Ob taki procesni situaciji pa ni mogoče govoriti o priznanju kot posebni olajševalni okoliščini, temveč zgolj kot običajni olajševalni okoliščini.
Pogodba, s katero se prenaša lastninska pravica ali s katero se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremičnini, mora biti sklenjena v pisni obliki (52. člen OZ). Enako velja tudi za pooblastilo za sklenitev takšne pogodbe (75. člen OZ). To pa pomeni, da v takšni situaciji (ne za samo pogodbo ne za njeno odobritev) ni uporabljiva določba prvega odstavka 18. člena OZ, ki pojasnjuje, kateri načini izjavljanja volje so možni oziroma dopustni v tistih primerih, v katerih za sklenitev pravnega posla ni prepisana posebna oblika (pisna pogodba, notarski zapis). V tem kontekstu se tako pritožba neuspešno sklicuje na pravkar citirano določbo OZ, ko zatrjuje, da lahko neupravičeno zastopani odobritev pravnega posla prodaje nepremičnine poda (kar) s konkludentnimi dejanji (s prejemom kupnine, plačilom davka na promet nepremičnin, izročitvijo nepremičnine v posest kupcu). Odobritev pogodbe (prvi odstavek 73. člena OZ) mora biti po pravilnem stališču izpodbijane sodbe (točki 7 in 9 obrazložitve) dana v obliki, v kateri se sklepa pravni posel, torej pisno, saj je v nasprotnem primeru pravno neučinkovita - se šteje, da pogodba ni bila sklenjena (primerjaj tretji odstavek 73. člena OZ).
misija - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe - slovenska vojska - neizkoriščen tedenski počitek - poveljnik
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je kršitev tožnikove pravice do tedenskega počitka utemeljena s pavšalnimi ugotovitvami o njegovih obveznostih, ki so bile povezane z opravljanjem poveljniške dolžnosti (učinkovito vodenje oddelka in izvajanje nalog, nadziranje podrejenih in poročanje podrejenih o naloženih nalogah in nadrejenim o izvršenih nalogah). Tožnikov položaj in z njim povezane obveznosti namreč same po sebi ne omejujejo pravice do tedenskega počitka, če ni pri tem konkretno ugotovljeno, da so presegale obseg standardnih opravil, ki jih za vzdrževanje varnostne opremljenosti in za potrebe varnostnega protokola terja režim bivanja in dela na misiji. Ugotovitve sodišča prve stopnje ne omogočajo zaključka, da je tožnikovo delo ta obseg preseglo, zlasti pa ne omogočajo zaključka, da je bilo potrebno ravno na dan predvidenega tedenskega počitka.
V zvezi s pavšalno uveljavljano bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka pa je poudariti, da pritožba očitno prezre, da se sodišče prve stopnje ni dolžno opredeliti do prav vseh dokazov, pač pa le tistih, ki so za presojo obdolženi očitanega kaznivega dejanja bistveni. Pri tem so odločilna dejstva tista, ki so pomembna za ugotavljanje, ali je podano kaznivo dejanje in krivdna odgovornost obdolžene ali pa je od njih odvisna uporaba posamezne določbe kazenskega zakona glede obdolžene in njej očitanega kaznivega dejanja. Vztrajno in obširno ponavljajoče izpostavljanje nepomembnih podatkov, nebistvenih za v predmetni kazenski zadevi obravnavano kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1 je zatorej smatrati za brezpredmetno in zavajajoče.
Središče pritožbene graje je v oceni pritožnika, da bi moralo sodišče prve stopnje po presoji izvedenih dokazov obdolženo obtožbe oprostiti. A s ponavljanjem jedra obdolženkinega zagovora in zaključne besede njene obrambe, ponujanjem lastnih drugačnih ocen v pritožbi izpostavljenih dokazov ter z izpostavljanjem nebistvenega (npr. v zvezi z vprašanjem posesti) in posledično enostranskimi lastnimi zaključki o nedokazanosti obdolženi očitanega kaznivega dejanja, pritožnik ne more vzbuditi dvoma o resničnosti odločilnih dejstev, ugotovljenih v izpodbijani sodbi.
zastaranje kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) - bolezen obdolženca
Prav ima sicer pritožnik, da si bolezni obdolženec ni povzročil sam, vendar je po ustavno sodni praksi za zadržanje zastaranja šteti tudi ovire, ki se nanašajo na obdolženca in zaradi katerih je le-ta nedosegljiv za državne organe, pri čemer gre zlasti za beg, skrivanje, bolezen obdolženca in podobne okoliščine, ki sojenje onemogočajo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - materialno procesno vodstvo - izvedba dokaza z zaslišanjem strank - pravočasno uveljavljanje kršitev - sprememba tožbe - vpliv kršitve na pravilnost in zakonitost odločbe - instrukcijski rok
Tožnica je bila zaslišana na naroku 15. 9. 2021. Pooblaščenec toženke je, kot je razvidno z zapisnika z naroka, sodišče opozoril, da tožnica ne izpoveduje prosto, ampak bere vnaprej pripravljeno izpoved, oziroma je zahteval, da se to vnese v zapisnik. S tem je med izpovedjo ni motil, kot neutemeljeno navaja v pritožbi. Prav tako neutemeljeno navaja, da lahko med izpovedjo uporablja vse dokaze, ki so v spisu, saj ni šlo za listine, ki so v spisu, ampak, kot je razvidno iz zapisnika z naroka, za listino, ki jo je pripravila za zaslišanje. Iz zapisnika ne izhaja, kot navaja tožnica v pritožbi, da bi ji sodišče prve stopnje med zaslišanjem prepovedalo komunikacijo s svojim pooblaščencem, je pa takšen pritožbeni ugovor tudi sicer neutemeljen. Stranka ne more izpovedovati v sodelovanju s svojim pooblaščencem.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - podaljšanje varnostnega ukrepa - enako varstvo pravic - pravica do izjave
Res gre v obravnavanem primeru za obdolženca, ki mu je bil izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ker je v stanju neprištevnosti storil več kaznivih dejanj, vendar to ne pomeni, da nima pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (ki je konkretizirana v 16. členu Zakona o kazenskem postopku, v nadaljevanju ZKP), to je pravice do izjave na poročilo o izvajanju ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki je bilo podlaga za odločitev sodišča prve stopnje. Pravica do izjave namreč zagotavlja, da je vsakomur omogočeno priti do besede v postopku, ki zadeva njegove pravice in interese ter tako preprečuje, da bi človek postal le predmet postopka (tako smiselno Odločba Ustavnega sodišča U-I-294/12 z dne 10.6.2015, predvsem tč. 18). Sodišče ne more objektivno odločiti, če ne sliši stališč obeh strank, zato je enakopravnost strank nujen element poštenega sojenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00056939
KZ-1 člen 136, 136/1, 136/2, 266, 267, 267/1.. KZ-1 člen 286, 286/1.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje izsiljevanja izjave - zakonski znaki - uradna oseba - poskus oziroma dokončano kaznivo dejanje - kaznivo dejanje neupravičene osebne preiskave - osebna preiskava - kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic - verodostojnost izpovedbe - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji - obteževalne okoliščine - kaznivo dejanje oviranja pravosodnih in drugih državnih organov - delna razveljavitev sodbe - dokazna ocena izpovedbe prič - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Iz tega sledi, da se je tudi obtoženec kot uradna oseba vključil v obravnavo prekrška, saj je na kraj dejanja prišel prav s tem namenom in sicer po prvotni informaciji D. D., da imajo drogo. Prav nobenega dvoma zato ne more biti, da je obtoženec kot uradna oseba hotel od mladoletnikov pridobiti informacije glede lastništva droge in je zato tudi z uporabo sile in grožnje od njih želel izsiliti izjavo glede lastništva. Obtoženec je s tem, ko je zbiral informacije glede lastništva droge izvajala pooblastila po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije in po Zakonu o prekrških.
Obseg in način izvedbe preiskave je torej odvisen od predmeta, ki se išče, zaradi česar ni nujno, da se oseba preišče v celoti in tudi s fizičnim pregledovanjem.
V obravnavani zadevi je obtoženec od oškodovanca zahteval, da si sleče hlače in spodnje hlače, da bi preveril, ali morebiti tam ne skriva mamila, za kar je zadoščal že vizualni pregled. Dejstvo, da ga pri tem fizično ni pregledoval, tudi po oblačilih ali telesu, ni pomembno, saj je glede na svoje izkušnje z uživalci mamil očitno ocenil, da zadošča že pregled spodnjih oblačil.
Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 103, 103/4, 104, 104/1, 104/2.
preizkus ocene dela - slovenska vojska - komisija za preizkus ocene
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženka postopka ocenjevanja ni kršila in da je tožniku utemeljeno podala oceno dobro, pri čemer je upoštevala zlasti njegovo neupoštevanje navodil (neuporaba službenih oblačil, glušnikov, namestitev v objektu, predvidenem za rušenje) in nespoštljiv odnos do nadrejenih ter sodelavcev.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. ZPP člen 8, 286b, 286b/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija poslovanja - ekonomski razlog - diskriminacija - prekluzija
Tožnik drugih zaposlitev, zaradi katerih naj bi bila odpoved nezakonita, v prvostopenjskem postopku ni pravno veljavno zatrjeval. Sicer jih je naštel v vlogi z dne 8. 11. 2021, a je sodišče prve stopnje na zadnjem naroku sklenilo, da je ne bo upoštevalo zaradi prekluzije. Takšni odločitvi tožnik na naroku ni nasprotoval (prvi odstavek 286.b člena ZPP), niti ni v pritožbi navajal, zakaj tega brez svoje krivde ni mogel pravočasno storiti, zato ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb o zaposlitvah novega kadra na mesto tožnika.