začasna odredba - namen zavarovanja terjatve - doseg namena zavarovanja s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin - odtujitev nepremičnine
Predlagana začasna odredba za tožnika nima več koristnih učinkov. Z njo namena zavarovanja nedenerne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin, ki so bile že pred vložitvijo tožbe odtujene, ne more več doseči.
prisilna hospitalizacija - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - čas trajanja ukrepa
Pri zadržani osebi je (po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje) bolezenska simptomatika izražena do take mere, da je njena presoja realnosti hudo motena, hudo moteno pa je tudi obvladovanje njenega ravnanja. V tej fazi torej ne gre za situacijo, ko se svojega duševnega stanja v dejanskih prvinah zaveda in nanj svobodno pristaja, ko (drugače povedano) sprejme zavestno informirano odločitev, da se ne želi zdraviti oziroma kako dolgo se želi zdraviti. Njena ocena tega, kako dolgo zdravljenje bi zadoščalo, zato v danem trenutku ne more biti odločilna.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - delovna nesreča - bager - soprispevek oškodovanca - vezanost sodišča na trditveno podlago pravdnih strank - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti - stroški zdravljenja - objektivna pogojenost višine odškodnine
Delavcu, ki z navodili za varno delo sploh ni bil seznanjen, na delovišču brez varnostnega načrta s predvidenimi varnostnimi ukrepi, ki se je (z ravnanjem, ki ni bilo nerazumno) odzval na nevarno situacijo, povzročeno s tem, ko je delodajalec grobo opustil vrsto obveznosti, ni mogoče pripisati odgovornosti za nastalo škodo, ker bi ob vsem navedenem lahko stopal nekoliko varneje ali previdneje. Dokazni postopek je pokazal, da je imel tožnik za hitenje utemeljen razlog.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055662
OZ člen 44, 72, 73, 94. ZZZDR člen 111, 191. URS člen 22.
prodajna pogodba - prenos solastniškega deleža - veljavnost pravnega posla - neobstoječ pravni posel - izpodbojna tožba - odobritev pravnega posla - poslovno nesposobna oseba - omejeno poslovno sposobna oseba - pooblastilo za zastopanje - pravna varnost - ugovor pravnomočno razsojene stvari - odobritev Centra za socialno delo (CSD) - nova dejstva in dokazi
Pravnomočno je bilo že ugotovljeno, da pravna posla, ki sta predmet obravnave v tem postopku, nista pravno neobstoječa, niti nična. V tem postopku je odločilno, da zatrjevana nova dejstva niso povzročila, da bi pravno obstoječa pravna posla naknadno postala neobstoječa.
ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 11, 11/3. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3.
odločitev o pravdnih stroških - odmera odvetniških stroškov - stranski intervenient - upravičenost do povračila stroškov - napačna odmera - materialni stroški - obračun davka na dodano vrednost (DDV) - kilometrina
Pritožba utemeljeno opozarja na nepravilno odmero materialnih stroškov v vrednosti 2 % od skupne vrednosti storitve. Sodišče bi moralo v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT materialne stroške odmeriti v višini 2 % od skupne vrednosti do 1000 točk in 1 % od presežka nad 1000 točk.
V skladu z 10. členom OT se kilometrina obračuna kot strošek v višini, ki se po uredbi, ki ureja davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ne všteva v davčno osnovo. Podlago za odmero potnih stroškov tako predstavlja tretji odstavek 10. člena OT, po katerem je stranka odvetniku dolžna plačati kilometrino, če ta uporabi osebni avtomobil v zvezi z delom, ki ga opravi za stranko. Po tretjem odstavku 5. člena Uredbe o davčni obravnavni povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza na službena potovanja v primeru, da delojemalec uporablja lastno prevozno vozilo do višini 0,37 EUR za vsak prevožen kilometer.
dokaz z izvedencem - izvedba dokaza z izvedencem - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - postavitev novega izvedenca - dokazna ocena
Če je že mnenje dr. E. E. v zaključke izvedenca dr. D. D. zbudilo dvom (kar po oceni pritožbenega sodišča nikakor ne more veljati za oddaljene fotografije tožnika, kako se le-ta nekje nahaja), bi bilo treba ta dvom nujno razjasniti z izvedenčevim zaslišanjem. In šele če to ne bo dalo zadovoljivega rezultata, na katerega bi se lahko sodišče prepričljivo oprlo, bi bilo treba ravnati po tretjem odstavku 254. člena ZPP, torej angažirati novega izvedenca. Četudi je ta že angažiran in je mnenje že podano, to še ne pomeni, da lahko (primarni) dokaz z izvedencem dr. D. D. ostane nedokončan, kot pravilno opozarja pritožba.
Sodišče je, kljub poskusom pridobiti od tožnice pojasnila, oziroma vlogo, ki bi bila sposobna za obravnavo, po dopolnitvi pravilno ugotovilo, da gre za nerazumljivo pisanje, iz katerega tožbeni zahtevek ni določljiv. Pravilna je tudi ugotovitev o neobstoju procesnih predpostavk za sojenje v zadevah, kjer gre za dokončne odločbe in pravnomočno zaključene spore. Sodno varstvo v socialnih sporih je vezano na predhodno izveden upravni postopek, ki je predviden v postopkih priznanja pravic iz socialne varnosti pred morebitnim postopkom na sodišču.
izbrisani - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - kršitev pravic osebnosti - odgovornost države - povrnitev nepremoženjske škode - enotna odškodnina - višina odškodnine - previsoka denarna odškodnina - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - paranoidna shizofrenija - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Glede na ugotovitev, da je pri tožniku v posledici izbrisa nastala psihična motnja (prilagoditvena motnja) z relativno blagim potekom in da se pri tožniku tudi po izbrisu pojavlja rezidualna simptomatika, hkrati pa tudi ob upoštevanju, da tožnik v obdobju neurejenega statusa ni imel težav, ki jih izpostavljajo drugi izbrisani, kot npr. nezaposlenost, ločenost od družine, posledično propad zakona, trganje družinskih vezi, nemožnost oziroma izključenost gibanja izven države ipd., saj je bil tožnik ves čas izbrisa zaposlen in na podlagi zaposlitve deležen tudi s tem statusom povezanih pravic, ki so se odražale v njegovem socialno-ekonomskem položaju, zavarovanjih in podobno, je mogoče zaključiti, da je tožniku prisojena odškodnina v znesku 15.500 EUR previsoka in odstopa od odškodnin, dosojenih v primerljivih primerih.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00056258
Konvencija o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Nova Luganska konvencija) (2007) člen 6. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 4, 4/1-a, 6, 6/1-b. OR člen 60, 67, 100, 109, 127.
sklenitev pogodbe po telefonu - potrošniška pogodba - posodbena pogodba - zahtevek na vračilo kupnine - nakup vozil - povrnitev stroškov - neupravičena pridobitev - poslovna odškodninska odgovornost - zastaranje zahtevka - postopkovna kršitev - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba prava - švicarsko pravo - pravilna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek po vračilu kupnine opredelilo po pravni podlagi neupravičene pridobitve, preostale tri zahtevke (dajatve in carina, garažnina in svetovanje) pa po pravni podlagi poslovne odškodninske odgovornosti. Ker gre v obravnavani zadevi za spor z mednarodnim elementom, saj je tožnik švicarski državljan, je najprej pravilno ugotavljalo, katero sodišče je pristojno in katero pravo se uporabi. Ob tem je preverilo ugovore pravdnih strank, saj se je tožnik zavzemal za pristojnost slovenskega sodišča in uporabo slovenskega prava, toženci pa so pristojnosti slovenskega sodišča nasprotovali ter se zavzemali za uporabo nemškega prava. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je za obravnavo zahtevkov pristojno slovensko sodišče, presojalo pa jih je po švicarskem pravu, saj je ugotovilo, da gre za potrošniško pogodbo, ter da je šlo s strani tožencev za usmerjanje poslovne dejavnosti iz Slovenije v Švico. Ob uporabi švicarskega prava je ugotovilo, da sta zastarana zahtevka za vračilo kupnine ter za vračilo dajatev in carin. Delno je zastaran tudi zahtevek za vračilo garažnine, v preostalem delu pa je, glede na to, da je šlo za posodbeno pogodbo, po švicarskem pravu neutemeljen.
ZPP člen 13, 13/1, 13/2, 189, 189/1, 206, 206/1-1. SPZ člen 107. URS člen 23.
zavrnitev predloga za prekinitev postopka - prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja - izključna lastninska pravica - uporabnina - smotrnost prekinitve postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nasprotna tožba - obstoj pravde
Sodišče ne sme samo reševati le tistih predhodnih vprašanj, katerih reševanje je s posebnimi predpisi pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom. V ostalih primerih, ko prekinitev postopka ni obligatorna, sodišče samo glede na vse okoliščine primera presodi, ali bo predhodno vprašanje rešilo samo, ali pa bo počakalo na pravnomočno odločitev v drugi pravdi. Pri tem se mora ravnati po načelu smotrnosti, ekonomičnosti in paziti tudi na pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen URS).
ZS člen 53a, 53a/4, 53a/5, 54, 54/4.. ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4.
neobrazložena pritožba - pravna oseba - oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da toženka kot pravna oseba skladno s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 ne more biti oproščena plačila sodne takse pod zneskom 44,00 EUR. Glede na to, da znaša višina sodnih taks, katerih oprostitev zahteva toženka, 33,00 EUR (za pritožbo zoper sklep z dne 16. 4. 2021) in 20,00 EUR (za pritožbo zoper sodbo), toženka plačila sodnih taks ne more biti oproščena.
Iz podatkov spisa sicer izhaja, da je v potrdilu označeno, da je bila obdolžena pravna oseba obveščena o pravici, da izpodbija odločbo in o rokih za takšno pravno sredstvo, vendar dokazila o vročitvi k zahtevi ni bilo priloženega. Pravilno pa pritožba opozarja, da iz potrdila ne izhaja, da je bila obdolžena pravna oseba navzoča v postopku, v katerem je bila izdana odločba oziroma da so podani pogoji za izvršitev naloga, izdanega na podlagi sojenja v nenavzočnosti in je v tem delu potrdilo nepopolno.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Prva izmed obveznosti pri odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je predložitev dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program in tega mora storilec v skladu z zakonsko določbo predložiti sodišču že v 15. dneh od vročitve sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. S tem storilec izkaže pripravljenost in resen namen sodelovanja v postopku za odpravo najpogostejših kršitev cestnoprometnih predpisov, medtem ko neizpolnitev te obveznosti pa nasprotno kaže na storilčevo neaktivnost.
začasni skrbnik zapuščine - poslovodstvo brez naročila - odvrnitev škode
V primeru, kot je tudi obravnavani, ker neposredno po pravnomočni razrešitvi pritožnika kot začasnega skrbnika zapuščine nov začasni skrbnik zapuščine ni bil postavljen, začasno skrbništvo nad zapuščino pa je bilo zaradi vztrajajočih nesoglasij med dediči še zmeraj potrebno, je bil pritožnik kljub formalni razrešitvi iz skrbniške funkcije kot gestor (199. člen OZ) še zmeraj obvezan opravljati tista dejanja, ki so bila potrebna, da se v interesu dedičev odvrne nastanek škode (nadaljevalna dolžnost po prvem odstavku 200. člena OZ).
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - hujši prekršek
Za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe so nerelevantne pritiožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje v kakšnih okoliščinah je prišlo do storitve prekrška v času preizkusne dobe.
Ker niti pobuda za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, niti sama vložena zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodno odločbo ne vpliva na njeno pravnomočnost in izvršljivost, saj gre za izredno pravno sredstvo, vložitev pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ne more predstavljati podlage za spremembo izpodbijane odločitve.
seznanitev z odločbo - vročilnica - priznanje tuje sodne odločbe
Ker iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa prekrškovni organ države izdajateljice pozvalo na predložitev dokazila o vročitvi (dopis z dne 1. 10. 2021; l. št. 14 spisa) ter pridobilo vročilnico (l. št. 17 spisa) iz katere izhaja, da je bila storilki odločba prekrškovnega organa vročena osebno dne 8. 4. 2019, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da storilki odločba ni bila vročena ter da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da ni podana nobena izmed predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje po 186. členu ZSKZDČEU-1.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2018) člen 4, 4/1.. ZSPJS člen 5, 5/1, 23, 32.
odpravnina ob upokojitvi - javni uslužbenci - osnova za izračun - plača - dodatek za delo preko polnega delovnega časa - dodatki k plači
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti pojma plače kot osnove za izračun odpravnine ni natančneje opredelil oziroma tega pojma ni zožil v smislu, da bi bilo treba pri osnovi upoštevati le nekatere dodatke, nekaterih pa ne, za kar se zavzema toženka. Glede na to, da so dodatki sestavni del plače, je treba v osnovo za izračun odpravnine upoštevati vse dodatke (tudi dodatek za delo preko polnega delovnega časa), vendar le, če so bili ti del plače za zadnji mesec dela.
Očitkov glede domnevnega neustreznega zastopanja tožene stranke, kar pomeni uveljavljanje absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, tožeča stranka ne more uveljavljati. To kršitev lahko uveljavlja samo nepravilno zastopana oseba, ne pa nasprotna stranka.
Pravna oseba ima lastno subjektiviteto, zato trditve o obstoju strahu in duševnih bolečin, ki naj bi ju doživljal njen zakoniti zastopnik/družbenik, za postopek, ki ga vodi prvana oseba v svojem imenu in za svoj račun, niso relevantne.
Obveznost zaslišanja zakonitega zastopnika ne obstaja. Zaslišanje stranke je dokazno sredstvo. Prvi odstavek 257. člena ZPP določa, da lahko sodišče sporna dejstva ugotavlja tudi z zaslišanjem strank. Zaslišanje strank je možnost in ne obveznost. Ali je stranka zaslišanje izrecno zahtevala, ni odločilnega pomena. Sodišče je namreč tisto, ki odloča, katere dokaze bo izvedlo (drugi odstavek 213. člena ZPP).
Jasno je, da ni naloga sodišča (niti takšno delovanje ne bi bilo smotrno; odločitev o stroških je stranska terjatev, ki od sodišča ne terja tako poglobljene obrazložitve kot odločitev o glavni terjatvi), da bo za potrebo odmere stroškov v vsaki posamezni vlogi analiziralo, v kakšnem odstotku se je vloga nanašala na del zahtevka, s katerim je stranka uspela v pravdi in nato te razdrobljene deleže seštevalo v skupni znesek stroškov, kot je to v pritožbi počela tožeča stranka. 155. člen ZPP sodišču sicer nalaga, da presoja, kateri stroški so bili za stranko potrebni, vendar pa se to nanaša na raven posamezne vloge in nedvomno ne na raven vsake posamezne navedbe v vlogah.