Ne glede na to, v kakšnih okoliščinah je bil storjen prekršek v času preizkusne dobe in kakšne posledice bo za storilca imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter ne glede na to, kako storilec sam sebe ocenjuje kot voznika motornih vozil, iz določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1 izhaja domneva zakonodajalca, da taki vozniki ne upravičujejo izkazanega zaupanja, da v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov in jih je zato potrebno izločiti iz cestnega prometa
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00056258
Konvencija o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Nova Luganska konvencija) (2007) člen 6. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 4, 4/1-a, 6, 6/1-b. OR člen 60, 67, 100, 109, 127.
sklenitev pogodbe po telefonu - potrošniška pogodba - posodbena pogodba - zahtevek na vračilo kupnine - nakup vozil - povrnitev stroškov - neupravičena pridobitev - poslovna odškodninska odgovornost - zastaranje zahtevka - postopkovna kršitev - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba prava - švicarsko pravo - pravilna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek po vračilu kupnine opredelilo po pravni podlagi neupravičene pridobitve, preostale tri zahtevke (dajatve in carina, garažnina in svetovanje) pa po pravni podlagi poslovne odškodninske odgovornosti. Ker gre v obravnavani zadevi za spor z mednarodnim elementom, saj je tožnik švicarski državljan, je najprej pravilno ugotavljalo, katero sodišče je pristojno in katero pravo se uporabi. Ob tem je preverilo ugovore pravdnih strank, saj se je tožnik zavzemal za pristojnost slovenskega sodišča in uporabo slovenskega prava, toženci pa so pristojnosti slovenskega sodišča nasprotovali ter se zavzemali za uporabo nemškega prava. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je za obravnavo zahtevkov pristojno slovensko sodišče, presojalo pa jih je po švicarskem pravu, saj je ugotovilo, da gre za potrošniško pogodbo, ter da je šlo s strani tožencev za usmerjanje poslovne dejavnosti iz Slovenije v Švico. Ob uporabi švicarskega prava je ugotovilo, da sta zastarana zahtevka za vračilo kupnine ter za vračilo dajatev in carin. Delno je zastaran tudi zahtevek za vračilo garažnine, v preostalem delu pa je, glede na to, da je šlo za posodbeno pogodbo, po švicarskem pravu neutemeljen.
Ker pri odločanju o preklicu odložitve sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku, se v okviru postopka za preklic odložitve izvršitve prenehanja vejlavnosti vozniškega dovoljenja zaradi vezanosti na pravnomočne odločitve ne more in ne sme spuščati v vsebino teh odločb ter presojo njihove pravilnosti in zakonitosti.
ZD člen 210, 212, 213, 213/1. SPZ člen 11. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. DZ člen 74, 74/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o obsegu zapuščine - manj verjetna pravica - izločitveni zahtevek iz zapuščine - domneva lastninske pravice - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - skupno premoženje zakoncev - originarna pridobitev lastninske pravice
V primerjavi z vknjiženo lastninsko pravico šteje za manj verjetno nevknjižena zatrjevana originarna pridobitev lastninske pravice. Če je nepremičnina, ki naj bi bila skupno premoženje, vpisana v zemljiško knjigo v celoti na zapustnika, je treba na pravdo napotiti nevpisanega preživelega zakonca, v kateri bo moral dokazati, da je bila nepremičnina pridobljena z delom v zakonski zvezi.
pravočasnost predlaganega dokaza - postopek v sporu majhne vrednosti
Dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v členu 452, se ne upoštevajo (453. člen ZPP).
Glede na zgoraj citirana procesna določila je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikov dokaz, ki ga je predložil na glavni obravnavi, predložen CD.
nedovoljen pritožbeni razlog - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejansko stanje
Za odločitev o predlogu za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organ države izdaje ni bistvenega pomena, ali se storilec spominja prekrška oz. ali ve, če je prekršek sploh storil, saj gre za vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja v postopku o prekršku, ki ga je vodil pristojni organ države izdaje in je bil pravnomočno zaključen. V okviru predmetnega postopka namreč sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno in zato tudi ne presoja, na kakšnih dokazi temelji odločba o prekršku pristojnega organa države izdaje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055277
KZ-1 člen 258.. ZKP člen 358, 358-3.
kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - naklepno kaznivo dejanje - oprostitev obtožbe
Kršitev postopkovnih pravil ali njihovo napačno tolmačenje namreč samo po sebi ne zadostuje za obstoj kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1, pač pa mora biti podana tudi ustrezna storilčeva krivda.
Kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 je mogoče storiti le naklepno. Storilec se mora zavedati, da s svojim ravnanjem krši zakone ali druge predpise, opušča dolžno nadzorstvo ali kako drugače nevestno ravna v službi, ter takšno ravnanje tudi hoteti oziroma vanj vsaj privoliti. V razmerju do nevarnosti nastanka hujše kršitve pravic drugega pa se ne zahteva, da je storilec v (subjektivnem) odnosu naklepa, pač pa zadostuje, da storilec predvideva ali bi mogel in moral predvidevati, da lahko nastane zaradi takšnega njegovega ravnanja hujša kršitev pravic drugega.
Vendar pa kot je pravilno obrazložilo že prvo sodišče, nikakor v obravnavanem primeru ne gre za nezakonit zaseg droge, kajti sporna droga ni bila zasežena v okviru hišne preiskave, temveč v okviru ogleda kraja dejanja v skladu z drugim odstavkom člena 164 ZKP v zvezi s členom 245 ZKP že pred samo izvedbo hišne preiskave, kot je na podlagi izvedenega dokaznega postopka na predobravnavnem naroku zanesljivo ugotovilo prvo sodišče, kljub temu, da je bila zasežena droga vpisana v popis zaseženih predmetov, ki naj bi bili zaseženi v okviru hišne preiskave.
ZDR-1 člen 16, 16/2, 16/3.. OZ člen 15, 1053, 1053/1.. ZPP člen 3, 3/3.
voznik tovornega vozila - plačilo nadur - pisni sporazum - prenehanje delovnega razmerja - odpoved terjatvi
Stranki nista bili dolžni v sporazumu izrecno navajati vse pravice, ki bi tožniku teoretično lahko pripadale iz delovnega razmerja, ter zatem ugotoviti, da se je tožnik tem pravicam odpovedal, temveč zadošča, da sta navedli, da glede ostalih pravic stranki ne obstoji nobena obveznost toženke. Takšna opredelitev predmeta pogodbe zadošča za veljavnost sporazuma v smislu določbe 15. člena OZ, s katerim se je tožnik odpovedal zahtevkom iz delovnega razmerja, ki jih sedaj uveljavlja v tem postopku.
sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - rok za plačilo sodne takse - nov predlog za oprostitev plačila sodnih taks - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Ker je rok za plačilo sodne takse zakonski rok in kot tak ni podaljšljiv, so posledice prepoznega plačila enake posledicam neplačila sodne takse. Izostanek njenega plačila v roku, ki ga stranki določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse in v katerem jo pouči na posledice neplačila, ima ob neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, za posledico presumpcijo umika pritožbe.
terjatve iz delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - uveljavljanje sodnega varstva - materialni prekluzivni rok
Prijava v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja, plačila plače in drugih denarnih terjatev iz tega razmerja so lahko le posledica obstoja delovnega razmerja. Pravilno je sodišče prve stopnje zapisalo, da s postavitvijo denarnih zahtevkov iz delovnega razmerja, katerega obstoj ni ugotovljen, delavec ne more obiti zakonsko določenih rokov za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga - subjektivni rok
Ker je toženkina pooblaščenka sodišče z vlogo z dne 15. 11. 2021 obvestila, da je tega dne od toženke prejela pooblastilo za zastopanje in da z listinami spisa ne razpolaga, razen z vabilom na narok dne 19. 11. 2021 in z zapisnikom z naroka z dne 13. 10. 2021, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je najkasneje 15. 11. 2021 (in ne 13. 10. 2021, kot to zmotno navaja pritožba) pričel teči subjektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje iz drugega odstavka 117. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00055259
ZKP člen 511. KZ-1 člen 82, 82/4, 83.
sodna rehabilitacija - izbris obsodbe iz kazenske evidence - za odločitev relevantne okoliščine - vedenje obsojenca med prestajanjem kazni
V skladu z določbo 83. člena KZ-1 (sodna rehabilitacija) sme sodišče na prošnjo obsojenca odločiti, da se obsodba izbriše iz kazenske evidence in da obsojenec velja za neobsojenega, če je potekla polovica z zakonom določenega roka, po poteku katerega se obsodba izbriše, če obsojenec v tem času ni storil novega kaznivega dejanja. Pri odločanju o izbrisu upošteva sodišče vedenje obsojenca po prestani kazni, naravo kaznivega dejanja in druge okoliščine, pomembne za izbris obsodbe.
ustavitev postopka - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - umik predloga
Iz dopisa prekrškovnega organa države izdajateljice z dne 13. 1. 2022 (l. št. 37 spisa) izhaja, da organ države izdajateljice umika predlog za priznanje in izvršitev.
Če pristojni organ države izdaje sporoči, da je bila odločba, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ali njena izvršljivost razveljavljena ali da izvrševanja zaradi drugih razlogov ne zahteva več, se postopek izvrševanja takoj ustavi.
vročanje s fikcijo - možnost seznanitve - priznanje tuje sodne odločbe
Iz listin izhaja, da je odločba o prekršku bila odgovorni osebi pravne osebe vročena na naslov, ki je naslov stalnega prebivališča storilca kot tudi hkrati naslov sedeža pravne osebe A. d.o.o.. Pri tem iz izpostavljene javne listine (obvestila o vročitvi) izhaja, da je vročitev bila opravljena s fikcijo, po preteku roka za dvig pa je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku. Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno zatrjuje, da storilcu predmetna odločba o prekršku ni bila vročena.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Prva izmed obveznosti pri odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je predložitev dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program in tega mora storilec v skladu z zakonsko določbo predložiti sodišču že v 15. dneh od vročitve sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. S tem storilec izkaže pripravljenost in resen namen sodelovanja v postopku za odpravo najpogostejših kršitev cestnoprometnih predpisov, medtem ko neizpolnitev te obveznosti pa nasprotno kaže na storilčevo neaktivnost.
sodna taksa - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - predlog za delno oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - podatki o premoženjskem stanju - trditveno in dokazno breme predlagatelja
Trditev in dokazov o tem, da njenega premoženja ni več, upoštevajoč lastno navedbo, da tožena stranka ni zmogla opravljati dejavnosti, kar bi logično pomenilo, da sredstev, razvidnih v bilančnih postavkah, sredstev ni mogla porabiti, tožena stranka ni podala, čeprav gre za odločilne okoliščine, ki bi jih tožena stranka kot predlagatelj morala predložiti. Če bi bilo odločilno za presojo taksne obveznosti le stanje na TRR, potem ZST-1 ne bi od stranke terjal tudi predložitve drugih podatkov o njenem premoženjskem stanju.
seznanitev z odločbo - vročilnica - priznanje tuje sodne odločbe
Ker iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa prekrškovni organ države izdajateljice pozvalo na predložitev dokazila o vročitvi (dopis z dne 1. 10. 2021; l. št. 14 spisa) ter pridobilo vročilnico (l. št. 17 spisa) iz katere izhaja, da je bila storilki odločba prekrškovnega organa vročena osebno dne 8. 4. 2019, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da storilki odločba ni bila vročena ter da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da ni podana nobena izmed predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje po 186. členu ZSKZDČEU-1.
Iz podatkov spisa sicer izhaja, da je v potrdilu označeno, da je bila obdolžena pravna oseba obveščena o pravici, da izpodbija odločbo in o rokih za takšno pravno sredstvo, vendar dokazila o vročitvi k zahtevi ni bilo priloženega. Pravilno pa pritožba opozarja, da iz potrdila ne izhaja, da je bila obdolžena pravna oseba navzoča v postopku, v katerem je bila izdana odločba oziroma da so podani pogoji za izvršitev naloga, izdanega na podlagi sojenja v nenavzočnosti in je v tem delu potrdilo nepopolno.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - zavrženje predloga - ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine - rok za vložitev predloga
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo nepravočasni predlog za ponovno ugotovitev vrednosti dolžničinega polovičnega solastniškega deleža nepremičnin. Zakon jasno določa, da mora biti predlog vložen najkasneje 20 dni pred prodajnim narokom (četrti odstavek 178. člena ZIZ), dolžnica pa je predlog podala dvanajst dni pred razpisanim prodajnim narokom, torej prepozno. Naveden prekluzivni rok ni različen glede na način izvedbe dražbe, kot zmotno meni dolžnica. Razlikovanje je podano le glede trenutka, kdaj sodišče prve stopnje o takem predlogu odloči, saj mora pri spletni javni dražbi odločitev sprejeti že delovni dan pred spletno dražbo in ne šele na prodajnem naroku, kot velja za običajno dražbo.