sklep o postavitvi izvedenca - nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo - odmera nagrade in stroškov izvedenca - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - oprava izvedenskega dela - neobrazložen sklep - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - nepopolno izvedensko mnenje - odprava pomanjkljivosti v mnenju - povračilo stroškov in nagrade izvedencu po opravi njegovega dela - dopolnitev izvedenskega mnenja
Izvedenčev zahtevek za določitev nagrade in povrnitev stroške je lahko utemeljen za delo, ki je opravljeno in je bilo naloženo s sklepom o postavitvi izvedenca. Če izvedenec ni odgovoril na vsa zastavljena vprašanja, mora najprej dopolniti svoje izvedeniško mnenje in nato bo sodišče ponovno odločilo o stroškovniku.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države kot delodajalca za svojega delavca - odgovornost države za ravnanje državnega tožilstva - ogroženost osebne varnosti - poseg v osebno svobodo - objektivna predvidljivost posledice - umor - protipravno ravnanje nosilca oblasti - kvalificirana protipravnost
Sama napačna kvalifikacija kaznivega dejanja s strani okrožnega tožilca ne more privesti do odškodninske odgovornosti Republike Slovenije. Sodišče prve stopnje je glede tega pravilno pojasnilo, da mora nosilec javne oblasti, da je neko njegovo dejanje nosilca javne oblasti protipravno, (1.) prekršiti neko dolžnost, ki jo ima v razmerju do prizadete osebe, pri tem pa (2.) mora biti neskrben, pri čemer je merilo za presojo ravnanja, skrbnost skrbne dobre države. Zahteva se kvalificirana protipravnost – protipravnost, ki je združena s hudo malomarnostjo pri delu nosilca javne oblasti. Takšne kvalificirane protipravnosti pa v ravnanju tožilke C. C. ni prepoznalo, zato je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Država za ravnanje nosilca javne oblasti odgovarja le, če so bile državnim organom okoliščine konkretne ogroženosti določljivih oseb znane oz. bi jim morale biti znane, pa niso izvedli nobenega izmed ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče razumno odvrniti nevarnost. Če država za ogroženost konkretne osebe ne ve, je tudi ne more zaščititi. Nihče ne more pričakovati absolutnega varstva pri vseh vsakdanjih dejavnostih. Sodišče prve stopnje ni našlo okoliščin, ki bi kazale, da bi lahko bilo predvidljivo, da bi lahko bila tarča umora tudi Č. Č.
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo tudi, da mora poseg v človekovo pravico do svobode kot tudi posegi v druge človekove pravice, prestati strogi test sorazmernosti (tretji odstavek 15. člena in 2. člen Ustave RS). Tako je treba presoditi (1.) ali je ukrep sploh nujen za dosego zasledovanega cilja, (2.) ali je primeren za dosego zasledovanega cilja in (3.) ali je teža posledic ocenjevanega posega v prizadeto človekovo pravico sorazmerna koristim, ki bodo zaradi posega nastale. Glede tega pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje, da morajo biti državni organi pri presoji ukrepov, s katerimi posegajo v pravice posameznikov, previdni in zadržani ter jih nikakor ne smejo uporabljati »na zalogo«.
V šestem odstavku 141.a člena ZPP je predpisana zakonska domneva, da se je naslovnik ob seznanitvi in prevzemu enega pisanja na način iz petega odstavka 141.a člena ZPP, seznanil in prevzel tudi vsa pisanja, ki se v varnem elektronskem predalu ali na naslovu za vročanje, ki je registriran v informacijskem sistemu sodstva, nahajajo v trenutku, ko je prevzel (eno) pisanje po petem odstavku 141.a člena ZPP.
zahtevek za ugotovitev lastninske pravice - etažna lastnina - skupni deli stavbe - večstanovanjska stavba - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - varstvo lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin - pravica uporabe - zemljišče kot funkcionalno zemljišče - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - nezaložitev predujma za izvedenca - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - pravnomočna odločitev
Zgolj dejstvo celotnega odvzema nepremičnin pravnemu predniku toženke (ki mu je bila plačana odškodnina za odvzeta zemljišča) še ne predstavlja podlage temu, da so tožniki s tem, ko so kupili posamezna stanovanja in postali etažni lastniki, avtomatično postali tudi lastniki na celotnem zemljišču, to je vseh odvzetih parcelah, kot to zahtevajo (po ZLNDL). Potrebno bi bilo namreč hkrati tudi ugotoviti, ali je zgoraj navedeno zemljišče bilo funkcionalno zemljišče, na katerem so imeli etažni lastniki na dan uveljavitve ZLNDL pravico uporabe. V zvezi s tem bi bilo treba ugotoviti, katere parcele oziroma njihovi deli so bili v času izgradnje soseske in prodaje stanovanj predvideni kot „zemljišče, potrebno za redno rabo objektov“ na spornih naslovih ter ali to zemljišče obsega sedaj še sporno parcelo.
Sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju ni vezano na materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, ampak je dolžno zgolj storiti tisto, k čemur ga sodišče druge stopnje napoti.To pa je sodišče prve stopnje storilo. Ker tožniki niso dokazali, da tudi sporna parcela predstavlja funkcionalno zemljišče k spornim objektom, je sodišče prve stopnje njihov zahtevek v tem delu pravilno zavrnilo.
mandatno razmerje med stranko in odvetnikom - zastaranje odškodninske terjatve iz kršitve mandatne pogodbe - nastanek škode - unovčenje bančne garancije
Zastaranje začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti zvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljaviti odškodninski zahtevek. Tej razlagi se v celoti podrejajo ugotovljene dejanske okoliščine, ki so nastale najkasneje 3. 7. 2006. Dejstva, ki jih je sodišče prve stopnje sicer tudi ugotavljalo in se nanašajo na nadaljnje dogodke, predvsem vložitev nasprotne tožbe tožnika (7.9.2006), ki ji je bilo nato ugodeno dne 6. 6. 2013 in neuspešna poplačila v izvršilnem postopku (ustavljen dne 28. 12. 2017), glede na razlago materialnega prava, niso odločilna.
Neutemeljene so trditve, da je ugovor zastaranja nemoralen. Tožnik izrazito enostransko in zelo pretirano ocenjuje ravnanje toženca ter ga neutemeljeno vrednoti z očitkom, da je med njima: "še naprej obstajalo mandatno razmerje, ki temelji na zaupanju, tega pa je toženec zlorabljal.". Toženec kot pooblaščenec tožnika je že dne 7. 9. 2006 vložil nasprotno tožbo, s katero je zahteval tudi povrnitev zneska: "iz naslova neupravičene obogatitve zaradi neutemeljene unovčitve bančne garancije" in temu zahtevku je bilo ugodeno v celoti s sodbo z dne 6. 6. 2013.
izvršba na nepremičnino - ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - cenitev nepremične - stroški cenitve - kriterij potrebnosti stroškov - obrazloženost sklepa sodišča prve stopnje
Pritegnitev sodnega cenilca v postopek nepremičninske izvršbe z nalogo, da oceni nepremičnino, je obvezna. Posledično so stroški cenilca, nastali s cenitvijo, stroški potrebni za izvršbo, če je cenitev in njena morebitna dopolnitev opravljena strokovno, v skladu z navodili sodišča in jo sodišče zato tudi uporabi pri ugotovitvi vrednosti dolžnikove nepremičnine.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - blodnjavost - hujše ogrožanje lastnega zdravja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in zaključilo, da je nasprotna udeleženka v času pred hospitalizacijo zaradi blodnjavega doživljanja resno ogrožala svoje zdravje, posredno pa bi lahko tudi svoje življenje. Z vedenjem, ki ga je imela v psihotičnem stanju (vožnja avtomobila, hoja celo noč po cesti, ležanje v travi ob tem, itd.) je ogrožala svoje zdravje, v situaciji, ko bi napačno halucinatorno zaznavala stvari med vožnjo, pa bi lahko ogrožala tudi druge udeležence v prometu.
ZZZDR člen 78, 123, 129, 129a, 131c. ZPP člen 414.
stiki - višina preživnine - razveza zakonske zveze
Po neizpodbijani odločitvi v točki I/1 izreka sodbe sodišča prve stopnje je skupna mladoletna hči B. B. zaupana v varstvo in vzgojo materi, zato z očetom v skladu z določbo tretjega odstavka 78. člena ZZZDr obdrži stike. V5. alineji točke III sodbe sodišča prve stopnje je nepravilno opredeljen čas poletnih počitnic kot čas, v katerem preživlja otrok z materjo stike, saj je zaupan v varstvo, vzgojo in oskrbo in materi, stike pa ima torej le z očetom.
Sledilo je njuni izpovedbi glede višine mesečnih zaslužkov in sledilo je njuni izpovedbi glede dejstev o višini njunih lastnih stroškov preživljanja in stroškov bivanja, te stroške je za obe pravdni stranki ugotovilo na enaki dokazni podlagi. Zato je neutemeljena pritožbena trditev, da bi moralo sodišče prve stopnje te stroške preverjati in ugotoviti njihovo resničnost na podlagi računov. Prav tako je neutemeljena pritožbena trditev, da bi sodišče prve stopnje moralo glede dohodkov tožnice opraviti uradne poizvedbe, saj je glede dohodkov obeh pravdnih strank, kot je povedano že zgoraj, pravdnima strankama verjelo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00055987
ZFPPIPP člen 350, 350/2, 350/3. ZGD-1 člen 8, 8/1.
spregled pravne osebnosti - načelo paritete upnikov - aktivna legitimacija stečajnega upravitelja - uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika - osebno odgovoren družbenik
Skladno z drugim in tretjim odstavkom 350. člena ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnikov uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornim družbenikom; to pravico pridobi stečajni upravitelj. Po začetku stečajnega postopka torej lahko zahtevke iz naslova spregleda pravne osebnosti zoper družbenika stečajnega dolžnika uveljavlja le stečajni upravitelj, in to v korist stečajne mase. Gre za izpeljavo načela paritete upnikov v stečaju. Ker tožnik po uvedbi stečajnega postopka nad njegovim dolžnikom ne more več v svojo korist uveljavljati poplačila terjatve od družbenika dolžnika, je višje sodišče na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP ugodilo pritožbi in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.
vzpostavitev etažne lastnine - pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupni deli stavbe
Pritožba ima prav, da katastrsko evidentiranje ne more biti odločilno pri urejanju etažne lastnine po ZVEtL in da mora sodišče upoštevati tudi, kaj je bilo določeno v prostorskih aktih in upravnih dovoljenjih, zlasti pa upoštevati pravila stvarnega in zemljiškoknjižnega prava. A sodišče prve stopnje je ravnalo natanko tako in upoštevaje ta načela prišlo do zaključkov, ki niso v korist pritožniku.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - ogroženost otroka - največja korist otroka - začasna določitev stikov - začasna odredba o stikih - pogoji za začasno odredbo - konfliktnost med starši - starševska skrb
Začasna odredba je omejena le na nujne primere, ko je zaradi varstva otrokovih koristi potrebno ukrepati že pred izdajo končne odločbe, ker otroku grozita nasilje ali težko nadomestljiva škoda.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00056894
OZ člen 395, 1019, 1019/3. ZIZ člen 59. ZD člen 142.
osebni stečaj - odpust obveznosti - sporno pravno razmerje - terjatev utemeljena na izvršljivem notarskem zapisu - sporazum o zavarovanju terjatve - nesklepčnost tožbe - glavni dolžnik - solidarne obveznosti - solidarno poroštvo - dedovanje - zapuščinski postopek - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
V stečajnem postopku, ki je bil uveden zoper tožnico in v okviru katerega je bil izveden postopek za odpust obveznosti, je ugasnila samo terjatev, ki jo je upnik imel zoper tožnico, niso pa ugasnile terjatve nasproti ostalim osebam, ki so se zavezali kot poroki in plačniki, vključno s terjatvijo zoper pokojno.
Dolg, ki ga upnik terja od tožeče stranke, je izvorno dolg zapustnice, tožnica pa je v zapuščinskem postopku po svoji materi podedovala premoženje, zato je na podlagi določil dednega prava do višine podedovanega premoženja odgovorna tudi za plačilo dolgov, ki jih je imela zapustnica.
Od strokovnih delavcev v vrtcih ni mogoče zahtevati, da imajo v vsakem trenutku pod nadzorom vsak gib vsakega od varovancev. Prestrogi kriteriji in s tem skladne nerazumne prepovedi in zapovedi bi namreč utegnile slabo vplivati na razvoj otrok skozi lastno oblikovanje meje tolerance, kar terja določeno mero svobode (II Ips 696/2009).
DZ člen 190, 190/1, 190/2, 197, 197/1. ZNP-1 člen 6, 102.
preživnina za mladoletnega otroka - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - zvišanje preživnine - procesna legitimacija - aktivna legitimacija - preživninske potrebe otroka - materialne zmožnosti zavezanca - posebne potrebe otroka - bistveno spremenjene okoliščine - nadstandardne potrebe - prisoja preživnine od dneva vložitve tožbe
Preživnina mora zajemati ne le stroške življenjskih potreb otroka, kot so bivanje, hrana, oblačila, obutev, izobraževanje, vzgoja in oddih, ampak tudi razvedrilo in druge posebne potrebe otrok, predvsem kadar premoženjsko stanje staršev to dopušča.
stranka postopka - smrt stranke - pooblastilo stranke - neustrezno pooblastilo - skrbnik stranke - dediči stranke - vstop dediča - odobritev pravdnih dejanj
Ker s trenutkom smrti dedič vstopi v pravni in dejanski položaj zapustnika, je ravnanje dediča, ki je izjavil, da odobrava vložitev tožbe, saniralo prejšnje pomanjkljivosti tožničinega pooblastila za vložitev tožbe. Od trenutka tožničine smrti dalje tudi nihče drug (nekdanji skrbnik zapustnice) ne bi več mogel zanjo veljavno opraviti nobenega dejanja, ni pa izkazano, da bi skrbnik že pred tem datumom izrekel, da vložitve tožbe ne odobrava. Treba je torej sprejeti izjavo dediča, ki je bila sodišču sporočena v podeljenem 15 dnevnem roku.
ZKP člen 361, 361/7. Navodilo o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora (2018) člen 2.
zavod za prestajanje kazni zapora - prestajanje kazni zapora pred pravnomočnostjo sodbe
Obtoženec ne more izbirati zavoda, v katerem bo kazen prestajal še pred pravnomočnostjo sodbe. V Navodilu o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora je določen razpored, po katerem, glede na višino izrečene oziroma še neprestane kazni, starost obsojenca in druge okoliščine, pošlje okrožno sodišče obsojence na prestajanje kazni v zavode za prestajanje kazni zapora. Glede na določbo 2. člena tega navodila, bo tudi obtoženec poslan na prestajanje kazni pred pravnomočnostjo sodbe po teh kriterijih v ustrezen zavod.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00056480
ZPP člen 236. OZ člen 147, 147/1, 148, 148/1. ZFPPIPP člen 408, 408/2, 408/2-5. KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2.
delna sodba izdana na pritožbenem sodišču - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - kršitev temeljnih pravic delavcev - odškodninska odgovornost direktorja - odgovornost člana organa pravne osebe - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - izbris pravne osebe iz sodnega registra - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - materialno procesno vodstvo - neizplačane plače - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke
Toženec (kot fizična oseba) je bil v kazenskem postopku spoznan za krivega z naklepom storjenega kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev v škodo tožnice, družba, ki jo je vodil, pa je prenehala obstajati, ne da bi bil izveden stečajni postopek. Ravnanje, ki ima znake kaznivega dejanja, ne sodi v polje varovane podjetniške presoje. V toženčevi domeni je bila skrb za plačilno sposobnost družbe in izvedbo ukrepov, potrebnih za varstvo upnikov v primeru njene insolventnosti. Glede na to, da je kršitev predpisov, storjena z neizplačilom regresa in neizplačilom plače, element kaznivega dejanja, za katerega je bil toženec obsojen, je podana tudi vzročna zveza med toženčevim nedopustnim ravnanjem in ugotovljeno škodo.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posebni skupni del - skupni prostori večstanovanjske hiše - jezikovna razlaga - izvzem stanovanj iz nacionalizacije - klet - odločanje na podlagi verjetnosti - poseg v skupne dele objekta
V odločbi o izvzetju iz nacionalizacije je govora o (le) eni drvarnici, medtem ko je izvzetih stanovanj šest, v korist le-teh (v množini) pa se odreja trajna pravica uporabe drvarnice (v ednini). Ob jezikovni in logični razlagi je najbolj verjeten zaključek, da drvarnica ni namenjena zgolj enemu od izvzetih stanovanj.
Ostali etažni lastniki se zgolj z neuporabo ne morejo odpovedati svoji solastninski pravici na skupnem delu, ki ni samostojna stvar v pravnem prometu.
Vsaka stranka lahko vloži pritožbo le za varovanje svojih (in ne tujih) pravic; torej B. B. niti nima pravnega interesa za pritožbo zaradi domnevnih nepravilnosti odločitve o pravici druge stranke.
sprememba zakonitega zastopnika - prekinitev in nadaljevanje postopka - preklic pooblastila odvetniku - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu, če ni v zakonu drugače določeno (prvi odstavek 137. člena ZPP). Preklic pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik (drugi odstavek 99. člena ZPP). Naznanitev preklica sodišču, je pomemben, saj dokler sodišče o preklicu ni obveščeno, pisanja vroča dotedanjemu pooblaščencu stranke.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - odločba o priznanju - obvezne sestavine odločbe
Sodišče prve stopnje res ni navedlo, v katerem zavodu bo obsojeni prestajal zaporno kazen, vendar je v točki 9 obrazložitve določno pojasnilo, da se bo zaporna kazen v obsegu še neprestane kazni, izrečene na podlagi zgoraj navedene pravnomočne sodbe nemškega sodišča, v Republiki Sloveniji izvršila po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), pri čemer sodišče prve stopnje ni prezrlo določbe tretjega odstavka 139. člena ZSKZDČEU-1, po kateri domače sodišče, če prevzame izvršitev tuje sodbe, ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečen s tujo sodbo, razen v primerih iz 140. in 141 člena ZSKZDČEU-1, ki pa v danem primeru nista podana.