CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00054972
URS člen 22, 23, 25. ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 272, 272/3, 272/3-2. SPZ člen 201. ZPP člen 227, 227/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
stečajni postopek - insolventnost - izpodbojnost - davčni dolg - razveljavitev učinkov - prenos lastninske pravice - poslovne stavbe in poslovni prostori - zaseg dokumentacije tretje osebe - lastništvo premičnine - edicijska dolžnost - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do izjave - materialno in procesno dokazno breme
Sodišče druge stopnje v tem kontekstu pritrjuje stališču izpodbijane sodbe v točki 17 obrazložitve, da v obravnavani zadevi ni podlage za uporabo 227. člena ZPP, a ne (le) zato, kar tožnica poslovnega prostora nima več v posesti. V primeru edicijske dolžnosti namreč materialno dokazno breme še vedno ostane tam, kjer je bilo v začetku spora, v obravnavani zadevi na toženki, saj slednja zatrjuje, da je lastnica spornih premičnin B. B., da jih je omenjena kupila in da v zvezi s tem obstajajo listine. Tudi procesno breme ostane na stranki, ki nosi breme za trditev, ki naj bi se dokazala (v obravnavani zadevi na toženki). Ta stranka mora namreč predlagati dokaz z listino, pri čemer mora poleg dejstva, ki ga želi dokazati, navesti tudi okoliščine, iz katerih izhaja, da je listina pri nasprotni stranki. Hkrati mora stranka, ki zahteva edicijo, za primer, če nasprotna stranka zanika, da je listina pri njej (kar velja za obravnavano zadevo), za svojo nasprotno trditev, da temu ni tako, predlagati izvedbo ustreznega dokaza, saj je temeljna predpostavka edicijske obveznosti ta, da je listina sploh pri nasprotni stranki. Sodišče namreč izda sklep o predložitvi listine iz prvega odstavka 227. člena ZPP le v primeru, ko se stranka, ki ima listino (kar se ugotovi na podlagi dokazovanja), njeni predložitvi neupravičeno upira.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - največja korist otroka - varstvo koristi otroka - nujnost izdaje začasne odredbe - ogroženost otroka - stiki v korist otroka - način izvrševanja stikov
Stiki niso določeni preobsežno. Ni verjetno ugotovljeno, da bi oče sina ogrožal. Tudi pritožba govori le o tem, da stiki niso izpolnjujoči, kar pa ni ogrožanje otroka. Zato 8 oz. 5 ur stikov na teden med sinom in očetom za 13 letnega dečka nikakor ne more biti "preveč obremenjujoče". Vsekakor je pomembno, da so stiki tudi kvalitetni, vendar presega odločanje sodišča, kaj naj bi v času stikov otrok in roditelj dejansko počela. Pomembno je, da stiki obstajajo in da niso preveč omejeni, saj le tako omogočajo vzpostavitev občutka povezanosti in navezanost otroka na roditelja ter s tem otrokovo korist.
izločitev izvedenskega mnenja iz spisa - izločitev sodnega izvedenca - izločitev dokazov - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - zavrnitev pritožbe
Pritožnik povsem prezre, da se sodba ne sme opirati na - v tem primeru - izvedensko mnenje le ob obstoju pogojev iz prvega odstavka 251. člena ZKP in da je samo tedaj po drugem odstavku 83. člena ZKP predvidena njegova izločitev iz spisa. Predmet izločitve namreč niso kateri koli dokazi, temveč le dokazi in obvestila iz drugega odstavka 83. člena ZKP, za katere je v zakonu določeno, da sodba nanje ne sme biti oprta. Kdaj sodba ne sme biti oprta na izvid in mnenje, je opredeljeno v prvem odstavku 251. člena ZKP. Vendar teh okoliščin pritožnik ni izpostavil, ne v predlogu za izločitev sodnega izvedenca niti sedaj v pritožbeni obrazložitvi, posledično čemur so vsa povzeta pritožbena prizadevanja dejansko brezpredmetna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00056680
KZ-1 člen 143, 143/2, 221, 221/1, 221/2.
kibernetska kriminaliteta - kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - zloraba osebnih podatkov - zakonski znaki - zavrženje obtožnega predloga
Preslikava podatkov, do katerih je obdolženka imela dostop, kakor je opisano v obtožnem predlogu, ne predstavlja zakonskega znaka neupravičene preslikave in prenašanja podatkov iz informacijskega sistema v smislu napada na informacijski sistem. Zakonski znak prenašanja podatkov se nanaša bolj na obliko motenja sistema oziroma se s prenašanjem podatkov moti delovanje sistema, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
ZFPPIPP člen 56, 363, 363/3, 364, 365, 365/1, 365/1-3, 365/2, 366, 375, 380, 380/1, 380/2, 380/5, 380/6, 380/6-3, 383, 383/7, 383/7-1, 396, 396/4. Direktiva (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okvirih preventivnega prestrukturiranja, odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 (Direktiva o prestrukturiranju in insolventnosti) (2019) člen 27.
postopek osebnega stečaja - končanje postopka osebnega stečaja brez odpusta obveznosti - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - izvršilni naslov - naknadno najdeno premoženje - pokojnina - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem - upnik kot upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka - poznejša razdelitev stečajne mase - pritožba proti sklepu - dopustnost pritožbe zoper sklep - stranka postopka
Iz podatkov spisa izhaja, da predstavljata stečajno maso, ki je predmet izpodbijane delitve po končanem postopku osebnega stečaja, dve zarubljeni dolžnikovi pokojnini.
V primeru, če je stečajni dolžnik pridobil premoženje do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, se to premoženje v istem končanem postopku osebnega stečaja ne more več deliti po postopku, ki je predpisan v ZFPPIPP za razdelitev splošne oziroma posebne stečajne mase. Razlog je v tem, da je postopek končan, upravitelj kot organ postopka in zakoniti zastopnik dolžnika pa razrešen.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - desetletna doba po pravnomočnosti odločitve o odpustu obveznosti - kršitev obveznosti - nesodelovanje stečajnega dolžnika - pravna kvalifikacija - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - neskladje z ustavo
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil predlog dolžnice za odpust obveznosti zavrnjen zaradi nesodelovanja z upraviteljem.
Upoštevaje, da od pravnomočnosti tega sklepa (21. 4. 2017) še ni preteklo deset let (desetletna doba se bo iztekla 21. 4. 2027), je predlog za odpust obveznosti dolžnice zavrnilo. Pri tem ni navedlo, na kršitev katere določbe ZFPPIPP je sodišče v sklepu z dne 22. 3. 2017 oprlo odločitev.
Če se obravnavani primer iz sklepa nanaša na kršitve iz 383.b člena ZFPPIPP, bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da je Ustavno sodišče v zgoraj citirani odločbi ugotovilo, da je druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kolikor se nanaša na 383.b člen ZFPPIPP, v neskladju z Ustavo. Pri odločitvi bi moralo upoštevati v celoti navedeno odločbo Ustavnega sodišča in na njo opreti odločitev. Pri tem bi moralo tudi ugotoviti, ali je že potekel rok, ki ga je dalo Ustavno sodišče Državnemu zboru za odpravo neskladja.
Če pa se nanaša primer iz sklepa na katero drugo kršitev, ki je našteta v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP (poleg kršitve iz 383.b člena ZFPPIPP), bi moralo sodišče prve stopnje, v kolikor glede te meni, da določba druge alineje 2. točke drugega odstavka 339. člena ZFPPIPP (prav tako) ni v skladu z ustavo prekiniti postopek in vložiti zahtevo za oceno ustavnosti.
ZST-1 člen 11, 12a, 12a/5, 12b. ZPP člen 212, 337, 337/1.
sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - pritožba proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - bistveno spremenjene okoliščine - stečajni postopek - trditvena podlaga - nedovoljene pritožbene novote - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata)
Pritožnica ima sicer prav, da v skladu s petim odstavkom 12.a člena ZST-1 (ki se uporablja v zvezi z drugim odstavkoma 12.b člena ZST-1) sodišče ugotavlja materialni položaj stranke in po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne podatke. Vendar gre v obravnavanem primeru za situacijo, kjer sodišče o predlogu za oprostitev oziroma odlog odloča ponovno, torej o že razsojeni stvari. Kot je ustrezno pojasnilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, torej ni dovolj, da sodišče ugotovi, ali stranka glede na njen materialni položaj izpolnjuje pogoje za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse, temveč je stranka tista, ki mora podati ustrezne trditve, v čem se je njen materialni položaj spremenil od zadnjega odločanja o tovrstnem predlogu.
načelo formalne legalitete - izvršilni naslov - sklep o končanju postopka osebnega stečaja
Izvršilno sodišče skladno z načelom stroge formalne legalitete ne sme presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, ampak obveznosti, ki izhajajo iz izvršilnega naslova, le prisilno izvrši.
tržna vrednost nepremičnine - cenitev nepremične - pripombe k cenitvi
Dolžnica s ponavljanjem pripomb v pritožbi ne more izpodbiti sklepa o ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnine, saj ta temelji na cenitvenem poročilu in na dodatnih pojasnilih cenilca, s katerimi je cenilec po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje prepričljivo zavrnil pripombe dolžnice.
Ob takšnih trditvah sedaj pritožnika, ki je sam v vlogah izrecno navedel, da tožeča stranka ni nikoli izrecno postavila zahtevka, da se njene terjatve poplačajo iz bančne garancije, je pritrdila toženi stranki, ki je zatrjevala ravno to. Na ta način so dejstva postala nesporna in jih sodišču sploh ni bilo treba dokazovati (214. člen ZPP).
Vrhovno sodišče je tisto, ki oblikuje sodno prakso, če je ta neenotna, če je ni ali če gre za razlago materialnega prava in prav v zvezi z zadevami poplačil podizvajalcev in bančnih garancij, ki so bila pridobljena tudi za namen poplačila podizvajalcev, je povedalo: - da takšne bančne garancije ni mogoče šteti kot pogodbe v korist tretjega; - da je utemeljeno pričakovanje podizvajalcev, da bodo poplačani iz bančnih garancij, ki so bile izdane tudi skladno z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS št 43/2000), sprejeta skladno z Zakonom o javnih naročilih; - da gre nedvomno za protipravno ravnanje naročnika del, če ne unovči bančne garancije za poplačilo podizvajalcev; - da pa ne velja, da bi naročnik del moral unovčiti bančno garancijo za poplačilo podizvajalca, ampak je potreben konkreten poziv podizvajalca, da zahteva poplačilo iz bančne garancije
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka bančno garancijo unovčila 21. 12. 2010, prvi poziv za poplačilo tožeče stranke iz bančne garancije pa je bil podan šele z vlogo sedaj pritožnika 3. 6. 2015. Pritožnik pa, kot je že ugotovljeno, sam pritrdi toženi stranki, da pred tem konkretnega poziva za plačilo iz bančne garancije ni podal.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izbris obsodbe iz kazenske evidence - trajanje preizkusnega obdobja
ZFPPIPP ne predvideva podaljšanja preizkusnega obdobja v primeru, ko nastopi situacija iz 1. točke petega odstavka 407. člena ZFPPIPP, temveč nalaga sodišču, da v primeru, ko pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti ugotovi, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, pa ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja iz kazenske evidence še ni izbrisana in tudi še ni potekel rok za njen izbris, predlog za odpust obveznosti zavrne.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00055397
ZVEtL-1 člen 19, 19/1, 24, 29, 29/1, 35. ZNP člen 26, 26/3. ZNP-1 člen 216.
vzpostavitev etažne lastnine - odločanje brez naroka v nepravdnem postopku - dokazni sklep - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti
Sodišču ni bilo treba izvesti dokaza z zaslišanjem nasprotnega udeleženca. Njegova izpovedba, ob tem, da konkretnih trditev o sklepanju prodajne pogodbe ni podal, čeprav mu je sodišče za to odobrilo dodaten rok 30 dni, namreč ne predstavlja primernega dokaza za izkazovanje ustreznosti pravnega naslova. Pritožbeno sodišče dodaja, da ZVEtL-1 napotuje na uporabo določil nepravdnega postopka, za katerega je značilno, da sodišče dokaze izvaja brez dokaznega sklepa (tretji odstavek 26. člena ZNP), zato je neutemeljen tudi očitek, da sodišče dokaznega predloga ni zavrnilo.
prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - fikcija vročitve
Za fikcijo vročitve je odločilen le datum puščenega obvestila in iztek roka 15 dni, ne glede na to, kdaj je bilo nato samo pisanje puščeno v hišnem predalčniku.
izvršilni stroški - stroški neizvedenega rubeža - neizveden rubež - neuspešen rubež - plačilo za delo in povračilo stroškov izvršitelja
Ne glede na uspeh rubeža je izvršitelj upravičen do plačila za opravljeno delo in za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z njim. Te zneske mu mora plačati upnik (prvi odstavek 38. člena ZIZ), ta pa lahko njihovo povrnitev zahteva od dolžnika (peti odstavek 38. člena ZIZ). Če je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih stvari, je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25% plačila, ki bi mu pripadalo za uspešno opravljen rubež (četrti odstavek tar. št. 1 Pravilnika).
neupravičena obogatitev - uporaba tuje nepremičnine - uporabnina - pasivna legitimacija - ugovor pasivne legitimacije - solidarnost - trditveno in dokazno breme - prikrajšanje - obogatitev
Prepričanje tožencev, da bi moral tožnik posebej (dodatno) utemeljevati svoje prikrajšanje, je torej zmotno. Glede na navedeno stališče Vrhovnega sodišča lastnik ni dolžan posebej utemeljevati svojega prikrajšanja v povezavi z brezplačno uporabo njegove nepremičnine s strani osebe, ki za to nima pravnega naslova. Ko lastnik izkaže poseg v svojo lastninsko pravico (v obravnavani zadevi niti ni sporno, da toženca nepremičnino uporabljata), se trditveno in dokazno breme, da ta poseg ni protipraven (temveč temelji na določenem upravičenju, tj. dovoljenju oziroma prekariju, pridobitvi lastninske pravice na podlagi priposestvovanja itn.), prevali na toženca.
neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva o umiku pravnega sredstva - procesna predpostavka
Soglasje dolžnice k umiku pravnega sredstva ni potrebno, saj gre v konkretnem primeru za zakonsko domnevo o umiku pravnega sredstva zaradi neplačila sodne takse.
ZFPPIPP v 35. do 39. členu določa nekatere obveznosti poslovodstva v primeru nastanka insolventnosti, predvsem obveznost pripraviti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja (35. člen ZFPPIPP) in obveznost začeti stečajni postopek v določenih primerih (38. člena ZFPPIPP). Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo kršitve obveznosti, določene v 35. do 39. členu ZFPPIPP. Pridružuje se stališču sodišča prve stopnje, da je trditveno breme v zvezi z navedenimi kršitvami na strani tožeče stranke, ki je navedenemu zadostila že s trditvami, da tožena stranka v skladu s 35. členom ZFPPIPP ni pripravila poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Da bi se tožena stranka odgovornosti lahko razbremenila, bi morala trditi (in dokazati), da je navedeno poročilo sprejela oziroma navesti, točno katere ukrepe je glede na obveznosti po 35. do 39. členu ZFPPIPP sprejela, česar pa ni storila. Navajala je zgolj, da si je prizadevala za uspešno poslovanje družbe, med drugim tako, da je skupaj z družinskimi člani tožeči družbi posodila znatna finančna sredstva, hkrati pa niso prejemali plač.
V skladu s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1 mora član organa nadzora delovati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Predpisana je torej skrbnost strokovnjaka, ki mora poznati strokovna pravila poslovodenja oziroma upravljanja gospodarskih subjektov. Ugotovitev opustitve takšne skrbnosti pri delovanju, ki ima znake kršitve iz 2. točke prvega odstavka 43. člena ZFPPIPP, pomeni kršitveno ravnanje, za katero se ob upoštevanju prvega in drugega odstavka 44. člena ZFPPIPP domneva, da je storjeno z navadno malomarnostjo, če se ne dokaže težje oblike krivde. Huda malomarnost pa je podana takrat, ko je iz okoliščin primera mogoče sklepati, da bi toženec na dolžno ravnanje moral sklepati že z nižjo stopnjo skrbnosti, ne torej strokovnjaka ampak povprečnega človeka, ki bi mu bil zaupan nadzor nad takšnim gospodarskim subjektom.
Prezadolženost oziroma stanje, ko je vsota obveznosti družbe višja od njenega premoženja, po mnenju pritožbenega sodišča predstavlja stanje, ko je povprečnemu človeku jasno, da mora sprejeti določene ukrepe za izboljšanje takega stanja.
postopek prisilne poravnave - imenovanje upniškega odbora - poročilo o finančnem položaju in poslovanju - rok za odločitev - seznam navadnih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - naknadni predlog prisilne poravnave
Pri upniški prisilni poravnavi je dolžno sodišče imenovati upniški odbor, ko je vloženo poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, ki vključuje tudi seznam terjatev upnikov.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - nastop fikcije vročitve
Za nastop fikcije je odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.