priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - odločba o priznanju - obvezne sestavine odločbe
Sodišče prve stopnje res ni navedlo, v katerem zavodu bo obsojeni prestajal zaporno kazen, vendar je v točki 9 obrazložitve določno pojasnilo, da se bo zaporna kazen v obsegu še neprestane kazni, izrečene na podlagi zgoraj navedene pravnomočne sodbe nemškega sodišča, v Republiki Sloveniji izvršila po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), pri čemer sodišče prve stopnje ni prezrlo določbe tretjega odstavka 139. člena ZSKZDČEU-1, po kateri domače sodišče, če prevzame izvršitev tuje sodbe, ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečen s tujo sodbo, razen v primerih iz 140. in 141 člena ZSKZDČEU-1, ki pa v danem primeru nista podana.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - sredstva za preživljanje - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - sredstva na tekočem računu - nedokazane trditve - nekonkretizirane navedbe
Tožnik lahko plača takso v celoti iz sredstev na TRR, ne da bi posegel v svojo pokojnino, zato ni mogoče trditi, da s plačilom sodne takse ne bi imel sredstev za preživljanje.
gospodarski spor majhne vrednosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - nedopusten pritožbeni razlog - pomanjkanje pasivne legitimacije
V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka.
Izdani račun lahko dokazuje obstoj pravnega razmerja le, če mu naslovnik ne ugovarja, to pa se v tej pravdi ni zgodilo. Zato zgolj dejstvo, da je tožnica račun 3. 8. 2020 izdala toženki in z njim zahtevala plačilo opravljenega dela leta 2020, ne dokazuje, da je bila pogodba z njo tudi sklenjena.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo po načelu uspeha in upoštevajoč to, da sta bila toženca nujna sospornika in nerazdelno odgovorna glede glavne stvari (tretji odstavek 161. člena ZPP). Toženka zahtevka ni pripoznala, pri čemer razlog za to (češ da ne ve, ali je toženec s stanovanjem že naprej razpolagal) tega procesnega dejstva ne spreminja. Za odločanje po načelu krivde ni nobene podlage, niti ne pride v poštev četrti odstavek 161. člena ZPP, po katerem za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji, niso odgovorni drugi sosporniki. Prisojenih pravdnih stroškov namreč ni povzročil toženec s kakšnim svojim posebnim pravdnim dejanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00056928
DZ člen 138, 138/4, 141, 141/8, 190. ZNP-1 člen 55, 93, 93/2.
varstvo in vzgoja otroka - sprememba ureditve stikov - sprememba odločitve o vzgoji in varstvu - skupno starševstvo - varstvo koristi otroka - preživnina - znižanje preživnine - prosti preudarek - stroški preživljanja - spremenjene razmere - zmožnosti preživninskega zavezanca - otrokove potrebe - selitev v tujino - študij v tujini - finančni položaj - stroški postopka - stroški v nepravdnem postopku
Za obe dekleti je nedvomno koristno, da izkoristita možnost bivanja v tujini, ki jo ponuja materina napotitev na delo, si s tem širita obzorja, se naučita jezika, obogatita znanje in izgradita svojo osebnost. Pogojevanje soglasja nasprotnega udeleženca za bivanje v tujini in šolanje z znižanjem njegove preživninske obveznosti izkazuje nesposobnost preseganja lastnih interesov in nezmožnost zasledovanja otrokove koristi.
Ob ugotovitvi, da se skupna vzgoja in varstvo že dlje časa ne izvajata in sta zgolj zapisana na papirju, da je A. A. od očeta odtujena, da si želi biti zaupana v vzgojo in varstvo materi, ki boljše prepoznava njene potrebe in koristi, da med udeležencema ni tvorne komunikacije in da sta starša zaradi selitve predlagateljice in otrok v tujino fizično oddaljena, kar še nadalje onemogoča hitro skupno odločanje o dnevnih vprašanjih, je sprejeta odločitev o spremembi vzgoje in varstva v največjem interesu otroka.
Pred uveljavitvijo DZ je sodišče o sporih iz razmerij med starši in otroci odločalo v pravdnem postopku. Ker so bila splošna načela o povrnitvi pravdnih stroškov v pravdi neprimerna, je ZPP v 413. členu kot temeljno pravilo uzakonil merilo prostega preudarka. Obravnavano zadevo sodišče presoja v nepravdnem postopku, v katerem je osnovno pravilo pri odločitvi o povračilu stroškov postopka, da vsak udeleženec krije svoje stroške. Kljub omenjenemu kriteriju je zakonodajalec ohranil predhodno ureditev o uporabi prostega preudarka (55. člen ZNP-1).
neupravičena obogatitev - uporaba tuje nepremičnine - uporabnina - pasivna legitimacija - ugovor pasivne legitimacije - solidarnost - trditveno in dokazno breme - prikrajšanje - obogatitev
Prepričanje tožencev, da bi moral tožnik posebej (dodatno) utemeljevati svoje prikrajšanje, je torej zmotno. Glede na navedeno stališče Vrhovnega sodišča lastnik ni dolžan posebej utemeljevati svojega prikrajšanja v povezavi z brezplačno uporabo njegove nepremičnine s strani osebe, ki za to nima pravnega naslova. Ko lastnik izkaže poseg v svojo lastninsko pravico (v obravnavani zadevi niti ni sporno, da toženca nepremičnino uporabljata), se trditveno in dokazno breme, da ta poseg ni protipraven (temveč temelji na določenem upravičenju, tj. dovoljenju oziroma prekariju, pridobitvi lastninske pravice na podlagi priposestvovanja itn.), prevali na toženca.
izvršilni stroški - stroški neizvedenega rubeža - neizveden rubež - neuspešen rubež - plačilo za delo in povračilo stroškov izvršitelja
Ne glede na uspeh rubeža je izvršitelj upravičen do plačila za opravljeno delo in za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z njim. Te zneske mu mora plačati upnik (prvi odstavek 38. člena ZIZ), ta pa lahko njihovo povrnitev zahteva od dolžnika (peti odstavek 38. člena ZIZ). Če je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih stvari, je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25% plačila, ki bi mu pripadalo za uspešno opravljen rubež (četrti odstavek tar. št. 1 Pravilnika).
URS člen 31. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 241, 241/1, 291, 291/1, 292, 292/1, 292/2, 292/5, 292/6, 491, 491/1, 491/1-1. ZPP člen 228, 228/5, 241, 241/1.
stečajni postopek - predaja in prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika - dolžnost pričanja - denarna kazen - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - postopek zaradi prekrška
Predaja premoženja, listin, poslov in poslovne dokumentacije stečajnega dolžnika je dolžnost bivšega zakonitega zastopnika dolžnika. Te svoje dolžnosti se ne more razbremeniti s trditvami, da se vse poslovne listine dolžnika nahajajo v računovodskem servisu, da jih bivši direktor nima v posesti, da je ob začetku stečajnega postopka kontaktiral svojo računovodkinjo in jo prosil, naj mu izroči poslovne listine družbe, vendar od nje ni dobil ustreznih informacij, kaj je s temi listinami.
V prvem odstavku 241. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 292. člena ZFPPIPP predvideno denarno kaznovanje bivšega zakonitega zastopnika dolžnika predstavlja le disciplinski ukrep, ki je namenjen zagotavljanju nemotenega teka stečajnega postopka in ne kaznovanju za kaznivo ravnanje v kazenskopravnem smislu.
ZST-1 člen 11, 12a, 12a/5, 12b. ZPP člen 212, 337, 337/1.
sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - pritožba proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - bistveno spremenjene okoliščine - stečajni postopek - trditvena podlaga - nedovoljene pritožbene novote - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata)
Pritožnica ima sicer prav, da v skladu s petim odstavkom 12.a člena ZST-1 (ki se uporablja v zvezi z drugim odstavkoma 12.b člena ZST-1) sodišče ugotavlja materialni položaj stranke in po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne podatke. Vendar gre v obravnavanem primeru za situacijo, kjer sodišče o predlogu za oprostitev oziroma odlog odloča ponovno, torej o že razsojeni stvari. Kot je ustrezno pojasnilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, torej ni dovolj, da sodišče ugotovi, ali stranka glede na njen materialni položaj izpolnjuje pogoje za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse, temveč je stranka tista, ki mora podati ustrezne trditve, v čem se je njen materialni položaj spremenil od zadnjega odločanja o tovrstnem predlogu.
tržna vrednost nepremičnine - cenitev nepremične - pripombe k cenitvi
Dolžnica s ponavljanjem pripomb v pritožbi ne more izpodbiti sklepa o ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnine, saj ta temelji na cenitvenem poročilu in na dodatnih pojasnilih cenilca, s katerimi je cenilec po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje prepričljivo zavrnil pripombe dolžnice.
Ob takšnih trditvah sedaj pritožnika, ki je sam v vlogah izrecno navedel, da tožeča stranka ni nikoli izrecno postavila zahtevka, da se njene terjatve poplačajo iz bančne garancije, je pritrdila toženi stranki, ki je zatrjevala ravno to. Na ta način so dejstva postala nesporna in jih sodišču sploh ni bilo treba dokazovati (214. člen ZPP).
Vrhovno sodišče je tisto, ki oblikuje sodno prakso, če je ta neenotna, če je ni ali če gre za razlago materialnega prava in prav v zvezi z zadevami poplačil podizvajalcev in bančnih garancij, ki so bila pridobljena tudi za namen poplačila podizvajalcev, je povedalo: - da takšne bančne garancije ni mogoče šteti kot pogodbe v korist tretjega; - da je utemeljeno pričakovanje podizvajalcev, da bodo poplačani iz bančnih garancij, ki so bile izdane tudi skladno z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS št 43/2000), sprejeta skladno z Zakonom o javnih naročilih; - da gre nedvomno za protipravno ravnanje naročnika del, če ne unovči bančne garancije za poplačilo podizvajalcev; - da pa ne velja, da bi naročnik del moral unovčiti bančno garancijo za poplačilo podizvajalca, ampak je potreben konkreten poziv podizvajalca, da zahteva poplačilo iz bančne garancije
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka bančno garancijo unovčila 21. 12. 2010, prvi poziv za poplačilo tožeče stranke iz bančne garancije pa je bil podan šele z vlogo sedaj pritožnika 3. 6. 2015. Pritožnik pa, kot je že ugotovljeno, sam pritrdi toženi stranki, da pred tem konkretnega poziva za plačilo iz bančne garancije ni podal.
ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZPrCP člen 27, 27/9. ZP-1 člen 21, 21/2.
vožnja brez vozniškega dovoljenja - odločba o sankciji za prekršek - izrek globe - opomin - pogoji za izrek sodnega opomina
Da bi sodišče namesto globe lahko izreklo opomin, mora biti celota okoliščin, v katerih je bil prekršek storjen, take narave, da je zaradi njih prekršek mogoče, kljub drugačni oceni zakonodajalca (ki je očitani prekršek ocenil kot hujši prekršek, saj je zanj predpisal stransko kazen 5 kazenskih točk), oceniti za lahkega.
postopek osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - osnovni namen postopka osebnega stečaja - sekundarni namen postopka osebnega stečaja - pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja - pomanjkanje pravnega interesa - cilj stečajnega postopka - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - pogoji za odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - posebna pravila o stečajni masi
Iz sklepa izhaja, da je sodišče ugovoru proti odpustu obveznosti upnika ugodilo, postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo iz razloga, ker je podana ovira za odpust obveznosti iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je dolžnik zlorabljal pravico do odpusta obveznosti. Slednje predstavlja odklonilni razlog za odpust obveznosti iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP v smislu druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP za čas deset let od pravnomočnosti sklepa.
osebni stečaji - začetek postopka - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - domneva insolventnosti - trajna nelikvidnost - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - domnevna baza - izpodbojna zakonska domneva - posredno ali neposredno izpodbijanje domneve - likvidna sredstva
Dolžnik res ni izpodbijal predpostavk domnevne baze iz 1. alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, je pa podal trditve in predlagal dokaze, da kljub obstoju domnevne baze ne obstoji dejansko stanje, ki ustvarja domnevo.
Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je pravno domnevo mogoče izpodbijati na dva načina – posredno (z izpodbijanjem domnevne baze) ali neposredno (za izpodbijanje same domneve).
odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - domneva nedolžnosti
Pri tem je napačno uporabilo materialno pravo, saj je do storilca postavilo prestroge zahteve za izpolnitev dokaznega bremena. Težo dokaznega bremena je namreč treba razlagati v povezavi z domnevo nedolžnosti. Predložitev dokazov, s katerimi se izkaže razumen dvom glede domnevanega dejstva, je v primerjavi z obrnjenim dokaznim bremenom za stranko, ki ji je taka obveznost naložena, manj zahtevna, saj ni treba, da bi bilo sodišče prepričano o obstoju zatrjevanega dejstva. Sodišče prve stopnje je sicer v obrazložitvi zapisalo, da gre pri analognem tahografskem vložku za kopijo in da to ne izključuje možnosti, da je bilo ime na tahografu zapisano kasneje, za potrebe predmetnega postopka. Pri tem pa ni niti z besedo obrazložilo, na kateri konkretni okoliščini (in ne le na hipotetični možnosti) temelji svoj dvom v resničnost podatkov. Sodišče prve stopnje je torej dejansko od storilca zahtevalo dokaz onkraj razumnega dvoma.
zamuda roka za vložitev pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - fikcija vročitve - rehabilitacija v zdravilišču - tujina - nenadna in nepredvidljiva bolezen - nepričakovan dogodek - upravičeni razlogi - dolžnost skrbnega ravnanja - pravica stranke do sodelovanja v postopku - pravica do sodnega varstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Odsotnost tožnika zaradi rehabilitacije v toplicah v tujini ne predstavlja nepričakovanega dogodka. Tožnik je imel možnost, da za čas odsotnosti ustrezno uredi sprejem sodnih pošiljk ali pooblasti odvetnika za zastopanje, še posebej, ker je sam sprožil sodni postopek, vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje in bi lahko pričakoval odločitev sodišča in vročitev sodnega pisanja. Gre torej za njegovo odgovornost, kjer bi se posledicam s skrbnim ravnanjem lahko izognil.
dotacije - vrnitev denarnih sredstev - visoko šolstvo - vsebina pogodbenega razmerja - ocena izvedenega projekta - izpodbijanje ocene izvedenega projekta - subjektivna ocena - postopkovna pravila - napake v postopku - postopek ocenjevanja - končno poročilo - kvalitativna merila - pooblaščeni ocenjevalec - zmanjšanje sredstev javnega razpisa - izvedensko mnenje - pravno vprašanje - materialno procesno vodstvo - meje preizkusa v pritožbenem postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - konkretizacija pritožbenega razloga - protispisnost - sodba presenečenja - izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršilni predlog - predložitev neverodostojne listine
Toženka je s sklenitvijo Sporazuma pristala na to, da bo uspešnost njenega projekta ocenil tožnik sam s pomočjo svojega notranjega in zunanjega ocenjevalca, in sicer na podlagi kvalitativnih meril. Ocenjevanje na podlagi takšnih meril predstavlja subjektivno presojo oziroma zaznavo doseženih rezultatov projekta s strani pooblaščenih ocenjevalcev. Zato v primeru, ko je tožnikova ocena zadostno obrazložena na podlagi s pogodbo določenih kriterijev in so bila v postopku ocenjevanja spoštovana vsa postopkovna pravila, ki zagotavljajo neodvisnost in strokovnost ocenjevalcev, je toženka skladno s pogodbeno ureditvijo vezana na podeljeno oceno. To pomeni, da z vsebinskim nestrinjanjem s podeljeno oceno oziroma z drugimi strokovnimi mnenji (nepooblaščenih) strokovnjakov, ki prav tako predstavljajo subjektivno oceno projekta, ne bo uspela izpodbiti podeljene ocene toženkinega projekta. Ob preverjanju pravilnosti ocene zato sodišče niti sodni izvedenec ne moreta spreminjati ocene izvedenega projekta, pač pa lahko sodišče samo ugotovi njeno nepravilnost zaradi kakšnih napak v postopku ocenjevanja oziroma v primeru, če utemeljitev ocene glede na predpisane kriterije ne bi bila prepričljiva, zadostno utemeljena ali če ne bi temeljila na predpisanih kriterijih.
Toda kršitev po 8. točki ni taka, da bi višje sodišče nanjo pazilo po uradni dolžnosti, zato jo mora stranka konkretizirati. Pravilo o mejah pritožbenega preizkusa mora biti namreč striktno, saj bi se sicer dopuščalo arbitrarno sojenje. Striktna razlaga o mejah pritožbenega preizkusa pa sodišču nalaga, da upošteva le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane in jasne. Ko stranka uveljavlja kakšno procesno kršitev, jo mora navesti konkretizirano. To pomeni, da mora opisati procesno dejstvo, iz katerega je mogoče izpeljati procesnopravni sklep o obstoju procesne kršitve. Takšnim zahtevam pritožnica ni zadostila. S pritožbenimi navedbami o tem, da je v odgovoru na tožbo in nasprotni tožbi kot tudi v nadaljnjih pripravljalnih vlogah zatrjevala, da zunanji ocenjevalec ni upošteval postopkovnih pravil ocenjevanja in ni vpogledal v vse listine in druga priložena dokazila o izvedbi, ni določno opisala, do katerih njenih ugovorov, ki jih je uveljavljala v postopku pred sodiščem prve stopnje, bi se moralo sodišče opredeliti in v katerih vlogah je te podala. Šele potem, ko bi tako ravnala, bi pritožbeno sodišče lahko preverilo, ali so konkretno zatrjevana procesna dejstva resnična in, če je temu tako, nato presojalo o obstoju procesne kršitve.
Izvršilno sodišče je po toženčevem ugovoru razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj, ter sklenilo, da bo o zahtevku tožeče stranke odločalo pravdno sodišče. V takšnem primeru se šteje izvršilni predlog za tožbo in se zadeva obravnava v rednem pravdnem postopku, pri čemer listine, ki so bile podlaga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, izgubijo pomen, ki so ga imele v izvršilnem postopku. Če za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine niso bili podani z zakonom določeni pogoji, bi izvršilno sodišče moralo predlog za izvršbo zavreči. Ker pa je kljub temu izdalo sklep o izvršbi in je ta postal pravnomočen6, se je postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (primerjaj drugi odstavek 62. člena ZIZ oziroma v času vložitve predloga za izvršbo veljavni 431. člena ZPP-D7), torej kot pravdni postopek, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, pa se je obravnaval kot tožba v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je bilo torej vezano na pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL50808/2017 z dne 19. 6. 2017, s katerim je bil sklep o izvršbi, opr. št. VL 50808/2017 z dne 7. 6. 2017, razveljavljen v delu, v katerem je dovoljena izvršba. Vprašanje, ali gre za verodostojno listino ali ne, je relevantno zgolj pri oblikovanju izreka odločbe, ko sodišče v pravdnem postopku odloča, ali še ne razveljavljeni del sklepa o izvršbi vzdrži v veljavi. Če se v pravdi izkaže, da listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, ni verodostojna listina, mora pravdno sodišče takšen sklep razveljaviti (primerjaj v času vložitve predloga za izvršbo veljavni prvi odstavek 437. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 62. člena ZIZ), izpeljati kontradiktoren postopek in odločiti o tožbenem zahtevku.
ZPSPP člen 24, 26. OZ člen 59, 59/3, 112, 333, 616, 616/1.
najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za določen čas - aneks k najemni pogodbi - trajanje najemne pogodbe - razvezni pogoj - prenehanje najemnega razmerja - odpoved pogodbe - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je za opredelitev pogodbe, sklenjene za določen čas, odločilna opredelitev trajanja s točno določeno časovno točko. Meril za opredelitev najemne pogodbe, sklenjene za določen ali nedoločen čas, ZPSPP ne določa. Zato je razlago za navedeno časovno razmejitev najti v določbah OZ o zakupni pogodbi. Po prvem odstavku 616. člena OZ zakupna pogodba, katere trajanje ni določeno in ga iz okoliščin ali krajevnih običajev tudi ni mogoče določiti, preneha z odpovedjo, ki jo vsaka stranka lahko da drugi. Nedoločeno ali nedoločljivo trajanje zakupne pogodbe torej OZ v citiranem določilu opredeljuje kot pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas. A contrario: za pogodbo, sklenjeno za določen čas, je šteti tudi pogodbo, v kateri je rok trajanja določljiv z določenimi okoliščinami. V obravnavanem primeru najemnega razmerja sta pogodbeni stranki trajanje pogodbe omejili z nastopom oddaje najetih prostorov na podlagi javnega razpisa, torej je časovni interval veljavnosti pogodbe določljiv oziroma razvezni pogoj za prenehanje njene veljavnosti opredeljen. Čim pa je tako, gre za pogodbo, sklenjeno za določen čas.
ZDSS-1 člen 81, 81/1, 81/2, 81/3.. ZPP člen 339, 339/1.
dodatek za pomoč in postrežbo - invalidnina za telesno okvaro
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da toženec ni ugotavljal potrebe po pomoči in postrežbi drugega po določbah ZPIZ- 2 in Pravilnika, je dejansko protispisen, kot pravilno poudarja pritožba. Ob skladnih mnenjih IK I in IK II, da pri tožniku ni potrebe po pomoči in postrežbi drugega za opravljanje osnovnih življenjskih opravil, sta izpodbijani odločbi najmanj preuranjeno razveljavljeni in zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje. Čeprav res ni dolžnost sodišča, da izvaja naloge upravnega organa, temveč presoja pravilnost in zakonitost upravnih odločb, izpodbijana kasatorna sodba glede tega nima odločilnih razlogov, saj temelji na ugotovitvi, da naj upravni postopek ne bi bil izpeljan v celoti.