neupravičena obogatitev - uporaba tuje nepremičnine - uporabnina - pasivna legitimacija - ugovor pasivne legitimacije - solidarnost - trditveno in dokazno breme - prikrajšanje - obogatitev
Prepričanje tožencev, da bi moral tožnik posebej (dodatno) utemeljevati svoje prikrajšanje, je torej zmotno. Glede na navedeno stališče Vrhovnega sodišča lastnik ni dolžan posebej utemeljevati svojega prikrajšanja v povezavi z brezplačno uporabo njegove nepremičnine s strani osebe, ki za to nima pravnega naslova. Ko lastnik izkaže poseg v svojo lastninsko pravico (v obravnavani zadevi niti ni sporno, da toženca nepremičnino uporabljata), se trditveno in dokazno breme, da ta poseg ni protipraven (temveč temelji na določenem upravičenju, tj. dovoljenju oziroma prekariju, pridobitvi lastninske pravice na podlagi priposestvovanja itn.), prevali na toženca.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moral biti tožnik glede na zahtevno operacijo glave upravičen do zdraviliškega zdravljenja. Glede na stališče vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 41/2020 so stanja, pri katerih je indicirano zdraviliško zdravljenje, v 45. členu Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ) določena taksativno. Gre za zaključen krog stanj, pri katerih je zavarovanec upravičen do zdraviliškega zdravljenja. Izven obsega določena v 45. členu POZZ sodišče niti s pomočjo sodnega izvedenca ne more odločati.
odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - domneva nedolžnosti
Pri tem je napačno uporabilo materialno pravo, saj je do storilca postavilo prestroge zahteve za izpolnitev dokaznega bremena. Težo dokaznega bremena je namreč treba razlagati v povezavi z domnevo nedolžnosti. Predložitev dokazov, s katerimi se izkaže razumen dvom glede domnevanega dejstva, je v primerjavi z obrnjenim dokaznim bremenom za stranko, ki ji je taka obveznost naložena, manj zahtevna, saj ni treba, da bi bilo sodišče prepričano o obstoju zatrjevanega dejstva. Sodišče prve stopnje je sicer v obrazložitvi zapisalo, da gre pri analognem tahografskem vložku za kopijo in da to ne izključuje možnosti, da je bilo ime na tahografu zapisano kasneje, za potrebe predmetnega postopka. Pri tem pa ni niti z besedo obrazložilo, na kateri konkretni okoliščini (in ne le na hipotetični možnosti) temelji svoj dvom v resničnost podatkov. Sodišče prve stopnje je torej dejansko od storilca zahtevalo dokaz onkraj razumnega dvoma.
nagrada izvedenca - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - zamuda izvedenca z izdelavo izvedenskega mnenja - znižanje nagrade zaradi zamude - upravičen razlog za zamudo
Če sodni izvedenec zaradi oddaljenosti njegovega prebivališča od sedeža sodišča izvedenskega mnenja 17. 1. 2020 ni mogel osebno dostaviti na sodišče, zaradi obsežnosti spisa pa tega ni mogel poslati niti po pošti, je življenjsko sprejemljivo, da je sodni spis skupaj z izdelanim mnenjem oddal osebno na vložišču sodišča šele v ponedeljek 20. 1. 2020 in mu v tem času od 17. 1. 2020 do 20. 1. 2020 ni mogoče očitati kakšne opustitve dolžne skrbnosti pri svojem postopanju. Takšne okoliščine po presoji višjega sodišča predstavljajo upravičene razloge za zamudo pri oddaji izvedenskega mnenja od 17. 1. 2020 do 20. 1. 2020.
Vodenje pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, v katerem se je odločalo o plačilu odškodnine, ki izvira iz škodnega dogodka, ki je bil obravnavan tudi v okviru kazenskega postopka, v razmerju do postopka zavarovanja, ki se vodi pred istim sodiščem in katerega predmet je zavarovanje terjatve iz naslova stroškov, ki so bili oškodovancu priznani v kazenskem postopku, ne pomeni sodelovanja razpravljajočega sodnika v isti zadevi pred nižjim sodiščem.
Glede na to, da je bila poravnava sklenjena v pravdnem postopku, v katerem se je odločalo o plačilu odškodnine (kot izhaja iz navedbe predmeta spora v predloženi prvi strani sodne poravnave, je bila terjana odškodnina v znesku 3.000,00 EUR), in glede na to, da je bil že pred sklenitvijo poravnave v kazenskem postopku izdan sklep, s katerim je bilo dolžniku naloženo plačilo stroškov v višini 6.123,32 EUR, torej znesek, ki je bistveno presegal znesek vtoževane odškodnine, še bolj pa znesek s sodno poravnavo dogovorjenega plačila (1.800,00 EUR), pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da bi, če bi stranki želeli, da se poravnava razteza tudi na obveznost, ki ni predmet tožbenega zahtevka in ki je bila dolžniku v plačilo naložena s sklepom kazenskega sodišča, to v poravnavi izrecno navedli. Ob odsotnosti takšne navedbe tako tudi po mnenju pritožbenega sodišča zgolj na podlagi pavšalne navedbe, da so s sklenitvijo poravnave med strankama rešena vsa sporna razmerja iz škodnega dogodka z dne 26. 7. 2014, ni mogoče zaključiti, da je bila v posledici sklenitve sodne poravnave obveznost dolžnika, ki izvira iz predhodno izdanega sklepa K 50781/2016, kakorkoli spremenjena in da je zaradi izpolnitve obveznosti, dogovorjene s sodno poravnavo, prenehala terjatev, ki izvira iz sklepa K 50781/2016 z dne 27. 5. 2020 kot izvršilnega naslova.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izbris obsodbe iz kazenske evidence - trajanje preizkusnega obdobja
ZFPPIPP ne predvideva podaljšanja preizkusnega obdobja v primeru, ko nastopi situacija iz 1. točke petega odstavka 407. člena ZFPPIPP, temveč nalaga sodišču, da v primeru, ko pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti ugotovi, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, pa ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja iz kazenske evidence še ni izbrisana in tudi še ni potekel rok za njen izbris, predlog za odpust obveznosti zavrne.
ZPSPP člen 24, 26. OZ člen 59, 59/3, 112, 333, 616, 616/1.
najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za določen čas - aneks k najemni pogodbi - trajanje najemne pogodbe - razvezni pogoj - prenehanje najemnega razmerja - odpoved pogodbe - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je za opredelitev pogodbe, sklenjene za določen čas, odločilna opredelitev trajanja s točno določeno časovno točko. Meril za opredelitev najemne pogodbe, sklenjene za določen ali nedoločen čas, ZPSPP ne določa. Zato je razlago za navedeno časovno razmejitev najti v določbah OZ o zakupni pogodbi. Po prvem odstavku 616. člena OZ zakupna pogodba, katere trajanje ni določeno in ga iz okoliščin ali krajevnih običajev tudi ni mogoče določiti, preneha z odpovedjo, ki jo vsaka stranka lahko da drugi. Nedoločeno ali nedoločljivo trajanje zakupne pogodbe torej OZ v citiranem določilu opredeljuje kot pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas. A contrario: za pogodbo, sklenjeno za določen čas, je šteti tudi pogodbo, v kateri je rok trajanja določljiv z določenimi okoliščinami. V obravnavanem primeru najemnega razmerja sta pogodbeni stranki trajanje pogodbe omejili z nastopom oddaje najetih prostorov na podlagi javnega razpisa, torej je časovni interval veljavnosti pogodbe določljiv oziroma razvezni pogoj za prenehanje njene veljavnosti opredeljen. Čim pa je tako, gre za pogodbo, sklenjeno za določen čas.
ZDSS-1 člen 81, 81/1, 81/2, 81/3.. ZPP člen 339, 339/1.
dodatek za pomoč in postrežbo - invalidnina za telesno okvaro
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da toženec ni ugotavljal potrebe po pomoči in postrežbi drugega po določbah ZPIZ- 2 in Pravilnika, je dejansko protispisen, kot pravilno poudarja pritožba. Ob skladnih mnenjih IK I in IK II, da pri tožniku ni potrebe po pomoči in postrežbi drugega za opravljanje osnovnih življenjskih opravil, sta izpodbijani odločbi najmanj preuranjeno razveljavljeni in zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje. Čeprav res ni dolžnost sodišča, da izvaja naloge upravnega organa, temveč presoja pravilnost in zakonitost upravnih odločb, izpodbijana kasatorna sodba glede tega nima odločilnih razlogov, saj temelji na ugotovitvi, da naj upravni postopek ne bi bil izpeljan v celoti.
Ni sporno, da je bila Pogodba o opravljanju storitev upravljanja poslovnega objekta A. z dne 19. 8. 1997 (v nadaljevanju Pogodba), ki ureja tudi način (ključ) obračunavanja stroškov obratovanja in upravljanja, ki odstopa od zakonsko predpisanega, sklenjena s soglasjem večine etažnih lastnikov.
Pogodba v delu, v katerem spreminja ključ delitve stroškov, zaradi pomanjkanja soglasja vseh etažnih lastnikov ni veljavna. Ključ delitve torej s Pogodbo ni bil (veljavno) spremenjen, kar pomeni, da je treba stroške obratovanja in upravljanja obračunati po zakonsko določenem ključu delitve glede na uporabno vrednost posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepremičnine.
V skladu z jasno in ustaljeno sodno prakso je sprememba ključa delitve stroškov, ki odstopa od zakonsko predvidenega, posel izrednega upravljanja, za katerega se zahteva soglasje vseh (in ne le večine) etažnih lastnikov.
postopek prisilne poravnave - imenovanje upniškega odbora - poročilo o finančnem položaju in poslovanju - rok za odločitev - seznam navadnih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - naknadni predlog prisilne poravnave
Pri upniški prisilni poravnavi je dolžno sodišče imenovati upniški odbor, ko je vloženo poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, ki vključuje tudi seznam terjatev upnikov.
ZFPPIPP v 35. do 39. členu določa nekatere obveznosti poslovodstva v primeru nastanka insolventnosti, predvsem obveznost pripraviti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja (35. člen ZFPPIPP) in obveznost začeti stečajni postopek v določenih primerih (38. člena ZFPPIPP). Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo kršitve obveznosti, določene v 35. do 39. členu ZFPPIPP. Pridružuje se stališču sodišča prve stopnje, da je trditveno breme v zvezi z navedenimi kršitvami na strani tožeče stranke, ki je navedenemu zadostila že s trditvami, da tožena stranka v skladu s 35. členom ZFPPIPP ni pripravila poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Da bi se tožena stranka odgovornosti lahko razbremenila, bi morala trditi (in dokazati), da je navedeno poročilo sprejela oziroma navesti, točno katere ukrepe je glede na obveznosti po 35. do 39. členu ZFPPIPP sprejela, česar pa ni storila. Navajala je zgolj, da si je prizadevala za uspešno poslovanje družbe, med drugim tako, da je skupaj z družinskimi člani tožeči družbi posodila znatna finančna sredstva, hkrati pa niso prejemali plač.
V skladu s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1 mora član organa nadzora delovati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Predpisana je torej skrbnost strokovnjaka, ki mora poznati strokovna pravila poslovodenja oziroma upravljanja gospodarskih subjektov. Ugotovitev opustitve takšne skrbnosti pri delovanju, ki ima znake kršitve iz 2. točke prvega odstavka 43. člena ZFPPIPP, pomeni kršitveno ravnanje, za katero se ob upoštevanju prvega in drugega odstavka 44. člena ZFPPIPP domneva, da je storjeno z navadno malomarnostjo, če se ne dokaže težje oblike krivde. Huda malomarnost pa je podana takrat, ko je iz okoliščin primera mogoče sklepati, da bi toženec na dolžno ravnanje moral sklepati že z nižjo stopnjo skrbnosti, ne torej strokovnjaka ampak povprečnega človeka, ki bi mu bil zaupan nadzor nad takšnim gospodarskim subjektom.
Prezadolženost oziroma stanje, ko je vsota obveznosti družbe višja od njenega premoženja, po mnenju pritožbenega sodišča predstavlja stanje, ko je povprečnemu človeku jasno, da mora sprejeti določene ukrepe za izboljšanje takega stanja.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 7, 7/1, 7/1-1c, 8, 58, 58/1.. ZPIZ-2 člen 2, 2/2, 8, 8/2, 198, 198/1, 199, 200, 200/2.. ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2.. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti - delovni spor - plačilo prispevkov - poklicno zavarovanje
Tožnik utemeljuje, da mu delodajalec (tožena stranka) na podlagi delovnega razmerja ni plačal prispevkov za poklicno zavarovanje. Spor ne izhaja iz zavarovalnega, temveč iz delovnega razmerja. Plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje je ena izmed delodajalčevih obveznosti iz delovnega razmerja. Kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v zadevi R 27/2010, je delavec upravičen do bruto plače, davke in prispevke zanj pa je od bruto plače dolžan odvesti delodajalec. Tudi iz drugega odstavka 8. člena ZPIZ-2 izhaja, da poklicno zavarovanje financirajo delodajalci.
Gre za individualni delovni spor po točki b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega odločanje je stvarno pristojno delovno sodišče.
prepozna predložitev dokazov - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Iz spisa je razvidno, da je naknadno po izteku roka za ugovor vložila potrdilo o plačilu glavnice z vlogo za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse. To je bilo prepozno, saj bi morala potrdilo podati v ugovornem roku.
ZPIZ-2 člen 403, 403/2, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 145, 147, 149.. URS člen 14, 14/2.
invalidnina za telesno okvaro - enakost pred zakonom - vzrok telesne okvare - sprememba zakonodaje
V tretjem odstavku 403. člena ZPIZ-2 je izrecno določeno, da je pravico do invalidnine do uveljavitve predpisov, ki bodo urejali postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, mogoče uveljavljati samo še za telesne okvare, ki so posledica poklicne bolezni ali poškodbe pri delu. Telesne okvare so bile namreč glede na materialno pravno ureditev v določbi 403. člena izločene iz tega sistema in niso predstavljale več zavarovalnega rizika iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in tudi niso več urejale pravice do invalidnine.
Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična (prim. četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar samo s konkretizirano in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00056123
ZPP člen 274, 274/1, 363, 363/2.. ZUP člen 221, 221/1, 224, 225.. ZPIZ-2 člen 170, 180, 180/1.
zavrženje tožbe - začasna upravna odločba - dokončna in pravnomočna odločba - pomanjkanje pravnega interesa - pravica do starostne pokojnine
Ker se tožnik zoper novo odločbo ni pritožil, je odločba postala dokončna (224. člen ZUP) in pravnomočna (225. člen ZUP). Pravni interes za tožbo zoper dokončno odločbo z dne 10. 6. 2021 v zvezi s prvostopenjsko začasno odločbo z dne 15. 2. 2021 je tožnik izkazoval vse do pravnomočnosti nove odločbe. S tem dnem izpodbijana začasna odločba ne obstaja več, ker jo je nadomestila nova odločba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
VSL00054923
ZPP člen 180, 452, 456, 456/2, 458, 458/1, 495. OZ člen 287, 288, 299, 378, 381. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 46, 46/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 11. ZST-1 člen 5, 36. ZST-1 tarifna številka 1121.
izvršba na podlagi verodostojne listine - gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - separatni pravdni stroški - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - vsebina tožbe - sklepčnost tožbe - zamuda dolžnika - zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti - zamudne obresti - kapitalizirane zamudne obresti - obračun obresti - vrednotenje odvetniških storitev - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife - obrestne obresti (procesne obresti) - nastanek taksne obveznosti
Izdelava obrestnih računov je lahko vrednotena po tarifni številki št. 46 Odvetniške tarife le takrat, kadar predstavlja samostojno delo, torej takrat, kadar izdelava obrestnih obračunov ni potrebna za sestavljanje vlog, ki so po odvetniški tarifi že vrednotene.
oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - poziv za dopolnitev predloga
Tretji je predlagal, da ga sodišče prve stopnje oprosti plačila sodne takse. Ker njegov predlog ni vseboval vseh podatkov in izjav, ga je sodišče pozvalo, da svoj predlog dopolni, česar pa ni postoril.
povrnitev nepremoženjske škode - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - ugovor deljene odgovornosti - soprispevek oškodovanca - verbalna grožnja - vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - doktrina eggshell skull - osebno stanje oškodovanca - protispisnost - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - posttravmatska stresna motnja - strah
Pri presoji vzročne zveze se adekvatnost posledic dejanja oziroma ravnanja kot upoštevna presoja le v razmerju do škodnega dogodka, ne pa tudi v razmerju do konkretnega obsega škode, ki je lahko odvisen od osebnega stanja ali lastnosti oškodovanca.