vročitev odločbe - pravočasnost pritožbe - fikcija vročitve - razveljavitev sklepa - začasna nezmožnost za delo
Za odločitev je bistveno, ali je bila vročitev odločbe imenovanega zdravnika z dne 11. 11. 2020 opravljena skladno z določbami ZUP, konkretno določbo 87. člena. Kot je navedlo Ustavno sodišče RS v odločbi Up-436/15 z dne 22. 3. 2017, je vročanje pomemben procesni inštitut, saj je od njegove pravilnosti odvisno varstvo pravic v postopkih, ki so kakorkoli vezane na določen rok, npr. do pravnega sredstva, če je pisanje odločba, zoper katero je mogoča pritožba v določenem roku, kot v konkretnem primeru.
Sodišče prve stopnje okoliščin vročanja sporne odločbe imenovanega zdravnika z dne 11. 11. 2020 ni ugotavljalo in ni izvedlo s strani tožnika predlaganega dokaza v zvezi z resničnostjo podatkov iz "obvestila organu o vročitvi".
obročno plačilo - seznam izvršilnih naslovov - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Ponovljene trditve iz ugovora, ki se nanašajo na plačilo obveznosti v obrokih oziroma odlog plačila, ne preprečujejo izvršbe po prvem odstavku 55. člena ZIZ.
povrnitev nepremoženjske škode - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - ugovor deljene odgovornosti - soprispevek oškodovanca - verbalna grožnja - vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - doktrina eggshell skull - osebno stanje oškodovanca - protispisnost - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - posttravmatska stresna motnja - strah
Pri presoji vzročne zveze se adekvatnost posledic dejanja oziroma ravnanja kot upoštevna presoja le v razmerju do škodnega dogodka, ne pa tudi v razmerju do konkretnega obsega škode, ki je lahko odvisen od osebnega stanja ali lastnosti oškodovanca.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/4, 384, 384/6, 384/6-2. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9, 146, 146/1, 146/2. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3.
prijava terjatve v postopku osebnega stečaja - nepopolna prijava - prerekanje prijavljene terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - seznam izvršilnih naslovov - stečajni dolžnik - izvršilni naslov - pojasnilna dolžnost
Stališče, da je seznam izvršilnih naslovov (SIN) v skladu z 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvršilni naslov, je stališče ustaljene sodne prakse, kar potrjujejo številne sodne odločbe. SIN je v tem primeru samostojen izvršilni naslov, ki vsebuje evidenco že izdanih izvršilnih naslovov, kateri so tudi sami izvršilni naslovi in še niso bili izvršeni.
sodna taksa za napoved pritožbe - neplačilo sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - karantena - vrnitev v prejšnje stanje - odlog plačila sodne takse - zavrnitev predloga - nevložitev pritožbe
Pritožbene navedbe, da je bil pritožnik v času, ko bi moral plačati sodno takso v karanteni zaradi Covid-19 niso dovolj konkretizirane, niti podprte z ustreznimi dokazi. Tudi v primeru utemeljenosti omenjenih navedb pritožnik z njimi v pritožbenem postopku ne bi mogel uspeti, saj gre za okoliščine, za katere ima na voljo institut vrnitve v prejšnje stanje (116. člen ZPP).
rubež terjatve - sklep o rubežu - dolžnikov dolžnik - vračilo kupnine - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku
Pravne podlage, po kateri bi sodišče prve stopnje v pritožbeno obravnavanem sklepu odločilo, da se preostanek kupnine iz prodaje nepremičnine zaradi upnikove zastavne pravice ne vrne dolžniku, v ZIZ ni. Sodišče prve stopnje ob izdaji pritožbeno obravnavanega sklepa tudi ni imelo položaja dolžnikovega dolžnika, temveč je v razmerju do strank tega izvršilnega postopka nastopalo kot organ sodne veje oblasti (3. člen Ustave RS). Nadalje je še obrazložiti, da bi dolžnikova terjatev v konkretni primeru nastala šele s pravnomočnostjo izpodbijane odločitve.
prepozna predložitev dokazov - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Iz spisa je razvidno, da je naknadno po izteku roka za ugovor vložila potrdilo o plačilu glavnice z vlogo za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse. To je bilo prepozno, saj bi morala potrdilo podati v ugovornem roku.
sklep o izvršbi - predlog za izvršbo - sestavni del sklepa
Predlog za izvršbo je sestavni del sklepa o izvršbi, kar izhaja že iz drugega odstavka 45. člena ZIZ, ki določa, da je sklepu o izvršbi, ki se vroči dolžniku, priložena tudi kopija predloga za izvršbo. Te določbe ni mogoče razlagati le strogo jezikovno, temveč je treba upoštevati tudi njeno namensko razlago.
načelo formalne legalitete - izvršilni naslov - sklep o končanju postopka osebnega stečaja
Izvršilno sodišče skladno z načelom stroge formalne legalitete ne sme presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, ampak obveznosti, ki izhajajo iz izvršilnega naslova, le prisilno izvrši.
izvršilni stroški - stroški neizvedenega rubeža - neizveden rubež - neuspešen rubež - plačilo za delo in povračilo stroškov izvršitelja
Ne glede na uspeh rubeža je izvršitelj upravičen do plačila za opravljeno delo in za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z njim. Te zneske mu mora plačati upnik (prvi odstavek 38. člena ZIZ), ta pa lahko njihovo povrnitev zahteva od dolžnika (peti odstavek 38. člena ZIZ). Če je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih stvari, je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25% plačila, ki bi mu pripadalo za uspešno opravljen rubež (četrti odstavek tar. št. 1 Pravilnika).
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izbris obsodbe iz kazenske evidence - trajanje preizkusnega obdobja
ZFPPIPP ne predvideva podaljšanja preizkusnega obdobja v primeru, ko nastopi situacija iz 1. točke petega odstavka 407. člena ZFPPIPP, temveč nalaga sodišču, da v primeru, ko pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti ugotovi, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, pa ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja iz kazenske evidence še ni izbrisana in tudi še ni potekel rok za njen izbris, predlog za odpust obveznosti zavrne.
postopek osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - osnovni namen postopka osebnega stečaja - sekundarni namen postopka osebnega stečaja - pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja - pomanjkanje pravnega interesa - cilj stečajnega postopka - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - pogoji za odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - posebna pravila o stečajni masi
Iz sklepa izhaja, da je sodišče ugovoru proti odpustu obveznosti upnika ugodilo, postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo iz razloga, ker je podana ovira za odpust obveznosti iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je dolžnik zlorabljal pravico do odpusta obveznosti. Slednje predstavlja odklonilni razlog za odpust obveznosti iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP v smislu druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP za čas deset let od pravnomočnosti sklepa.
osebni stečaji - začetek postopka - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - domneva insolventnosti - trajna nelikvidnost - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - domnevna baza - izpodbojna zakonska domneva - posredno ali neposredno izpodbijanje domneve - likvidna sredstva
Dolžnik res ni izpodbijal predpostavk domnevne baze iz 1. alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, je pa podal trditve in predlagal dokaze, da kljub obstoju domnevne baze ne obstoji dejansko stanje, ki ustvarja domnevo.
Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je pravno domnevo mogoče izpodbijati na dva načina – posredno (z izpodbijanjem domnevne baze) ali neposredno (za izpodbijanje same domneve).
ZPIZ-2 člen 81, 88, 173, 174, 175, 176.. ZPP člen 287, 287/2.. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 81/3.
ugotavljanje invalidnosti - načelo prepovedi reformatio in peius
Iz mnenja Fakultetne komisije namreč obrazloženo izhaja, da so bili akutni stresni dogodki in impulzivnost (celo agresivnost) povezani z akutnimi alkoholnimi opoji. Pritožbene navedbe, da so agresivni izpadi predstavljali nevarnost za tožnico, ne pogojujejo drugačne ocene invalidnosti. To še toliko bolj velja za predlagano potrebo po dodatni diagnostiki duševnega stanja, saj bi bili medicinski izvidi, pridobljeni po izdaji drugostopenjske upravne odločbe dne 1. 9. 2019, lahko le predmet novega predsodnega upravnega postopka.
postopek prisilne poravnave - imenovanje upniškega odbora - poročilo o finančnem položaju in poslovanju - rok za odločitev - seznam navadnih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - naknadni predlog prisilne poravnave
Pri upniški prisilni poravnavi je dolžno sodišče imenovati upniški odbor, ko je vloženo poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, ki vključuje tudi seznam terjatev upnikov.
Ob takšnih trditvah sedaj pritožnika, ki je sam v vlogah izrecno navedel, da tožeča stranka ni nikoli izrecno postavila zahtevka, da se njene terjatve poplačajo iz bančne garancije, je pritrdila toženi stranki, ki je zatrjevala ravno to. Na ta način so dejstva postala nesporna in jih sodišču sploh ni bilo treba dokazovati (214. člen ZPP).
Vrhovno sodišče je tisto, ki oblikuje sodno prakso, če je ta neenotna, če je ni ali če gre za razlago materialnega prava in prav v zvezi z zadevami poplačil podizvajalcev in bančnih garancij, ki so bila pridobljena tudi za namen poplačila podizvajalcev, je povedalo: - da takšne bančne garancije ni mogoče šteti kot pogodbe v korist tretjega; - da je utemeljeno pričakovanje podizvajalcev, da bodo poplačani iz bančnih garancij, ki so bile izdane tudi skladno z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS št 43/2000), sprejeta skladno z Zakonom o javnih naročilih; - da gre nedvomno za protipravno ravnanje naročnika del, če ne unovči bančne garancije za poplačilo podizvajalcev; - da pa ne velja, da bi naročnik del moral unovčiti bančno garancijo za poplačilo podizvajalca, ampak je potreben konkreten poziv podizvajalca, da zahteva poplačilo iz bančne garancije
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka bančno garancijo unovčila 21. 12. 2010, prvi poziv za poplačilo tožeče stranke iz bančne garancije pa je bil podan šele z vlogo sedaj pritožnika 3. 6. 2015. Pritožnik pa, kot je že ugotovljeno, sam pritrdi toženi stranki, da pred tem konkretnega poziva za plačilo iz bančne garancije ni podal.
ZFPPIPP v 35. do 39. členu določa nekatere obveznosti poslovodstva v primeru nastanka insolventnosti, predvsem obveznost pripraviti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja (35. člen ZFPPIPP) in obveznost začeti stečajni postopek v določenih primerih (38. člena ZFPPIPP). Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo kršitve obveznosti, določene v 35. do 39. členu ZFPPIPP. Pridružuje se stališču sodišča prve stopnje, da je trditveno breme v zvezi z navedenimi kršitvami na strani tožeče stranke, ki je navedenemu zadostila že s trditvami, da tožena stranka v skladu s 35. členom ZFPPIPP ni pripravila poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Da bi se tožena stranka odgovornosti lahko razbremenila, bi morala trditi (in dokazati), da je navedeno poročilo sprejela oziroma navesti, točno katere ukrepe je glede na obveznosti po 35. do 39. členu ZFPPIPP sprejela, česar pa ni storila. Navajala je zgolj, da si je prizadevala za uspešno poslovanje družbe, med drugim tako, da je skupaj z družinskimi člani tožeči družbi posodila znatna finančna sredstva, hkrati pa niso prejemali plač.
V skladu s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1 mora član organa nadzora delovati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Predpisana je torej skrbnost strokovnjaka, ki mora poznati strokovna pravila poslovodenja oziroma upravljanja gospodarskih subjektov. Ugotovitev opustitve takšne skrbnosti pri delovanju, ki ima znake kršitve iz 2. točke prvega odstavka 43. člena ZFPPIPP, pomeni kršitveno ravnanje, za katero se ob upoštevanju prvega in drugega odstavka 44. člena ZFPPIPP domneva, da je storjeno z navadno malomarnostjo, če se ne dokaže težje oblike krivde. Huda malomarnost pa je podana takrat, ko je iz okoliščin primera mogoče sklepati, da bi toženec na dolžno ravnanje moral sklepati že z nižjo stopnjo skrbnosti, ne torej strokovnjaka ampak povprečnega človeka, ki bi mu bil zaupan nadzor nad takšnim gospodarskim subjektom.
Prezadolženost oziroma stanje, ko je vsota obveznosti družbe višja od njenega premoženja, po mnenju pritožbenega sodišča predstavlja stanje, ko je povprečnemu človeku jasno, da mora sprejeti določene ukrepe za izboljšanje takega stanja.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moral biti tožnik glede na zahtevno operacijo glave upravičen do zdraviliškega zdravljenja. Glede na stališče vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 41/2020 so stanja, pri katerih je indicirano zdraviliško zdravljenje, v 45. členu Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ) določena taksativno. Gre za zaključen krog stanj, pri katerih je zavarovanec upravičen do zdraviliškega zdravljenja. Izven obsega določena v 45. členu POZZ sodišče niti s pomočjo sodnega izvedenca ne more odločati.
ZPP člen 436, 436/2, 451, 452, 453. SZ-1 člen 25a, 30.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - število pripravljalnih vlog v sporu majhne vrednosti - razveljavitev plačilnega naloga - obravnavanje glavne stvari - izrek sodne odločbe - novela ZPP-E - pogodba o opravljanju upravniških storitev - stroški opominjanja - zamuda s plačilom - zakonske zamudne obresti - zavarovalna premija - priznana dejstva - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Odločitev v izreku sodbe je skladna z določbo drugega odstavka 436. člena ZPP, ki določa, da sodišče v primeru, če toženec vloži obrazložen ugovor, s sklepom razveljavi plačilni nalog in začne po pravnomočnosti tega sklepa z obravnavanjem glavne stvari. O zadevi se odloči v navadni pravdi, s tem, da se zahtevku ugodi ali se ga zavrne.
Da sodišče ni odločalo o razveljavljenem predlogu za izvršbo, na tek zamude nima vpliva. Odločilno je, da je bila tožena stranka v zamudi s plačilom posameznih stroškov, česar v postopku na prvi stopnji ni prerekala, zato tega ne more več izpodbijati v pritožbi, saj v postopku v sporih majhne vrednosti pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja s pritožbo ni mogoče izpodbijati.
Ena od posebnosti sporov majhne vrednosti je, da morajo v njih pravdne stranke zatrjevati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi oziroma odgovoru na tožbo in eni nadaljnji pripravljalni vlogi (451. in 452. člen ZPP). Dejstva, ki jih zatrjujejo in dokazi, ki jih predlagajo izven teh vlog (tudi v pritožbi) se ne upoštevajo (453. člen ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00055114
ZKP člen 129, 129/1, 371, 371/1, 371/1-3, 371/1-9, 392, 392/6. KZ-1 člen 186, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kolektivno kaznivo dejanje - izvršitvena ravnanja - navidezni realni stek - prekoračitev obtožbe - delna razveljavitev sodbe - pravnomočnost - delna pravnomočnost - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem)
Delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, je sicer v skladu s šestim odstavkom 392. člena ZKP možna, kadar se posamezni deli dajo razveljaviti in izločiti brez škode za pravilno razsojo. Nerazveljavljeni deli sodbe postanejo na podlagi prvega odstavka 129. člena ZKP praviloma tudi pravnomočni in izvršljivi. Če del sodbe postane pravnomočen in tudi izvršljiv, je mogoče šteti, da je kazenski postopek v tem delu pravnomočno končan.
Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1, storilec lahko stori z različnimi oblikami izvršitvenih ravnanj, in sicer tako da prepovedano drogo proizvaja, predeluje, ponuja, ponuja naprodaj, kupuje, hrani, prenaša, posreduje, daje v promet, deli, izdeluje, nabavlja. Pri navedenem kaznivem dejanju gre za tako imenovani kolektivni delikt, ki pojmovno zajema niz dejavnosti oziroma ponavljajočih se ravnanj. To pomeni, da gre v primeru več istovrstnih dejanj za navidezni realni stek in torej zgolj za eno kaznivo dejanje. Povedano drugače, v primeru navideznega realnega steka storilec z dvema ali več ravnanji izpolni zakonske znake ali prepovedane posledice dveh ali več kaznivih dejanj, vendar je kazensko odgovoren samo za eno.