Ni sporno, da je bila Pogodba o opravljanju storitev upravljanja poslovnega objekta A. z dne 19. 8. 1997 (v nadaljevanju Pogodba), ki ureja tudi način (ključ) obračunavanja stroškov obratovanja in upravljanja, ki odstopa od zakonsko predpisanega, sklenjena s soglasjem večine etažnih lastnikov.
Pogodba v delu, v katerem spreminja ključ delitve stroškov, zaradi pomanjkanja soglasja vseh etažnih lastnikov ni veljavna. Ključ delitve torej s Pogodbo ni bil (veljavno) spremenjen, kar pomeni, da je treba stroške obratovanja in upravljanja obračunati po zakonsko določenem ključu delitve glede na uporabno vrednost posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepremičnine.
V skladu z jasno in ustaljeno sodno prakso je sprememba ključa delitve stroškov, ki odstopa od zakonsko predvidenega, posel izrednega upravljanja, za katerega se zahteva soglasje vseh (in ne le večine) etažnih lastnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00055235
OZ člen 270, 270/1, 280, 280/1, 671. ZPP člen 212, 215.
pogodba o prevozu stvari - izročitev kupnine - izpolnitev obveznosti - prenehanje obveznosti - ugovor ugasle pravice - dobavnica - pristnost listine - pristnost podpisa - upravičenec za sprejem izpolnitve - oseba, pooblaščena za sprejem - pravila o dokaznem bremenu - trditveno in dokazno breme - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - procesno trditveno in dokazno breme
Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, je tožena stranka tista, ki v zvezi z ugovorom ugasle pravice (izpolnitev obveznosti z izročitvijo odkupnine tožeči stranki) nosi materialno trditveno in dokazno breme. Porazdelitev materialnega trditvenega in dokaznega bremena je zaradi vezanosti na materialno pravo ves čas postopka stabilna in se ne spreminja, med tem ko procesno trditveno in dokazno breme glede na podane trditve in uspeh dokazovanja prehaja od ene stranke k drugi.
Dvom v pristnost predložene dobavnice z dne 2. 2. 2018 je tožeča stranka podkrepila s številnimi konkretnimi navedbami. S tem je procesno trditveno in dokazno breme glede prejema odkupnine ponovno prevalila nazaj na toženo stranko, zaradi česar ni več zadoščala pavšalna trditev tožene stranke, da je denar izročila tožeči stranki oziroma z njene strani pooblaščeni osebi. V taki procesni situaciji bi tožena stranka svojemu trditvenemu bremenu zadostila le, če bi konkretno navedla, kdo od zaposlenih pri tožeči stranki naj bi dobavnico podpisal oziroma komu naj bi bila odkupnina dejansko izročena. Ker tožena stranka konkretnih trditev ni podala, svojemu trditvenemu bremenu v zvezi z ugovorom ugasle pravice ni zadostila.
V skladu s splošnim pravilom iz prvega odstavka 270. člena OZ obveznost preneha, ko je izpolnjena. Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da bi lahko tožena stranka svojo obveznost plačila izpolnila že s tem, da bi sporni znesek izročila kateremukoli zaposlenemu pri tožeči stranke. Obveznost mora biti izpolnjena upniku ali osebi, ki jo določa zakon, sodna odločba ali pogodba med upnikom in dolžnikom ali jo je določil sam upnik (prvi odstavek 280. člena OZ). Tožena stranka bi lahko zato svojo obveznost plačila izpolnila le tako, da bi navedeni znesek izročila osebi, pooblaščeni za sprejem odkupnine pri tožeči stranki, o čemer se je bila dolžna pozanimati. Če je denar (sama ali preko nekoga drugega) izročila tretji osebi, ki za sprejem plačila ni bila pooblaščena, je to storila na lasten riziko.
postopek prisilne poravnave - imenovanje upniškega odbora - poročilo o finančnem položaju in poslovanju - rok za odločitev - seznam navadnih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - naknadni predlog prisilne poravnave
Pri upniški prisilni poravnavi je dolžno sodišče imenovati upniški odbor, ko je vloženo poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, ki vključuje tudi seznam terjatev upnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00055733
ZZZDR člen 59, 59/1. SPZ člen 48, 48/2. OZ člen 190, 193. ZPP člen 8, 286b, 286b/1.
skupno premoženje razvezanih zakoncev - premoženjska razmerja med bivšima zakoncema - izpodbojna zakonska domneva - domneva o enakih deležih zakoncev - nematerialni prispevek zakoncev - večji prispevek enega zakonca - izračun deležev - metodološki napotek - sredstva za preživljanje - prirast - gradnja - verzijski zahtevek - povrnitev vlaganj - neupravičena obogatitev - obseg vrnitve - izguba soposesti
Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju ne gre za računske operacije, temveč celovito presojo vsakršnih prispevkov partnerjev v času trajanja njune življenjske in ekonomske skupnosti.
Graditelj mora svoj zahtevek uveljavljati proti tistemu, ki je bil lastnik nepremičnine v času, ko je bila gradnja končana, ta je bil namreč z njo obogaten. V primeru prenosa lastninske pravice graditelj proti pridobitelju nima verzijskega zahtevka, še vedno pa ga lahko uveljavlja proti prejšnjemu lastniku, saj njegova obogatitev še vedno obstaja.
Po drugem odstavku 25. člena ZKP sodi sodnik posameznik pri okrajnem sodišču o kaznivih dejanjih, za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let.
pravice in dolžnosti staršev - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - starševska skrb - konfliktnost med starši - ocena izvedeniškega mnenja
Udeleženca pomembnih nesoglasij glede vzgoje in varstva hčerke niti nista zatrjevala. Izkazala sta sposobnost za starševsko sodelovanje oz. za uspešno paralelno starševsko skrb. Zato pritožbeno sodišče sprejema prepričljive razloge za dekličino skupno varstvo in vzgojo. Drugačna odločitev bi le še poglobila nesoglasja med staršema, kot pravilno ugotavlja sodišče.
vzpostavitev etažne lastnine - posebni del zgradbe - hišniško stanovanje - skupni del stavbe - trditveno in dokazno breme
Sporno hišniško stanovanje se skladno s šestim odstavkom 105. člena SPZ obravnava kot skupni del, ki je v solastnini etažnih lastnikov več zgradb, namenjen skupni rabi etažnih lastnikov teh zgradb.
ZPP člen 116, 142, 212, 214, 214/2, 224, 224/1, 273, 488. ZIZ člen 62, 62/2.
zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pavšalne trditve - vročitev sodnega pisanja - vročilnica kot javna listina - izdaja sodbe brez glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - trditveno breme - domneva priznanja dejstev
Predpostavka za uporabo 488. člena ZPP je, da dejansko stanje med strankami ni sporno in da ni drugih ovir za izdajo odločbe. Če dejansko stanje ni sporno zaradi domneve iz drugega odstavka 214. člena ZPP, to ne predstavlja ovire, da sodišče v sporu odloči na podlagi 488. člena ZPP.
trpinčenje na delovnem mestu - višina odškodnine - sprememba sodbe
Glede na ugotovljene posledice trpinčenja tožnica v pritožbi utemeljeno navaja, da dosojena odškodnina navzdol odstopa od odškodnin, ki so bile dosojene v podobnih primerih, npr: Pdp 722/2018 (5.400,00 EUR), Pdp 457/2020 (6.000,00 EUR) in Pdp 668/2018 (6.000,00 EUR). Pritožbeno sodišče je utemeljeni pritožbi ugodilo ter izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek 2.500,00 EUR zvišalo na 4.000,00 EUR.
ZDKG člen 1, 14, 14/2, 15, 15/1, 16, 16/1, 16/2. ZD člen 11, 25, 25/1, 26, 26/1, 26/2, 28, 28/3, 32, 33, 54, 54/1, 54/2, 128, 142, 143, 165, 175. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 343. URS člen 22, 25, 56. DZ člen 137.
prevzemnik zaščitene kmetije - dedovanje kmetijskih gospodarstev - zaščitena kmetija - stranke zapuščinskega postopka - ni pravnega interesa za pritožbo - nujni delež - razlogi o odločilnih dejstvih - stroški preživljanja - zmanjšana gospodarska zmožnost kmetije
Že uradni preizkus zadeve pokaže, da prvostopenjsko sodišče skladno s 16. členom ZDKG ni odločilo o vštetju pričakovanih izdatkov prevzemnice zaščitene kmetije, potrebnih za usposobitev mladoletnih dedičev za samostojno življenje, primerno gospodarski zmožnosti zaščitene kmetije, v nujni delež, ki tem dedičem pripada.
Iz izreka sodbe je pomotoma izpadel zapis paricijskega roka (roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti). Sodišče je to pisno napako popravilo tako, da je dodalo paricijski rok 8 dni, kolikor ta znaša v sporih majhne vrednosti.
stranska intervencija - ekonomski interes - obstoj pravnega interesa
Predlagateljica ob podaji izjave o vstopu v pravdo oziroma v prijavi stranske intervencije ni prav z ničemer utemeljila svojega pravnega interesa za vstop v ta postopek. Navedla je le, da vstopa v pravdo kot stranski intervenient na strani toženke. Ker torej predlagateljica stranske intervencije v prijavi ni konkretizirano obrazložila zakaj in kako naj bi slab izid postopka za toženko lahko vplival na njen pravni položaj, sodišče prve stopnje stranske intervencije pravilno ni dopustilo.
Tudi sicer iz pritožbenih navedb izhaja kvečjemu ekonomski interes za vstop v pravdo (pritožbi zatrjujeta, da bi v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku denarna sredstva za izpolnitev zahtevka toženki moral zagotoviti stranski intervenient), kar pa ne zadostuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054856
OZ člen 3, 51, 51/1. ZPP člen 108, 108/1, 279č, 339, 339/1.
stroški upravnika - podjemna pogodba (pogodba o delu) - dodatna dela - oblika pogodbe - neobličnost pogodbe - oblika spremembe pogodbe - pisna oblika pogodbe - dogovorjena oblika - pisna oblika kot pogoj veljavnosti - prosto urejanje obligacijskih razmerij - pogodbena avtonomija - razlaga pogodbenih določil - sodba presenečenja - program vodenja postopka - nepopolna vloga
Za veljavnost podjemne pogodbe pisna oblika res ni pogoj (prvi odstavek 51. člena OZ). A če se stranki v okviru pogodbene avtonomije (3. člen OZ) dogovorita, da bo pisna oblika pogoj za veljavnost spremembe obstoječe pogodbe, se en pogodbenik ne more enostransko izvzeti iz dometa takega medsebojno določenega pogodbenega določila. V čigavem interesu je bilo sporno določilo vključeno v Pogodbo, ni odločilnega pomena; takšno določilo je bilo sporazumno dogovorjeno in, če ni drugače dogovorjeno, zavezuje obe stranki.
Po drugem odstavku 496. člena ZKP vse ponovne odločitve glede trajanja in spreminjanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti sprejema izvenobravnavni senat in ne senat sodišča prve stopnje, ki je obsojencu izreklo ta ukrep.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - izpolnitev pogodbene obveznosti - zavrnitev dokaznih predlogov - predlog za zaslišanje priče - prepozno predložen dokaz - naknadno predložen dokaz - pomanjkljiva trditvena podlaga
V zvezi z zaslišanjem A. A. je sodišče prve stopnje ugotovilo, da slednji ni imel nikakršnega pooblastila za sklenitev dogovora o odlogu plačila tožene stranke. To je nedvoumno izpovedala tedanja zakonita zastopnica tožene stranke. Kakšna naj bi bila torej njegova konkretna vloga, kot se je tožena stranka izrazila v vlogi z dne 8. 3. 2021 "predstavnika tožene stranke – s strani tožene stranke pooblaščena oseba", tožena stranka ni pojasnila, prav tako ni pojasnila, na kateri podlagi naj pa bi bil pooblaščen za sklenitev takega dogovora. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje dokazni predlog utemeljeno zavrnilo, saj zanj ni bilo ustrezne trditvene podlage, tega pa izpoved priče ne more nadomestiti.
ZZUOOP člen 57.. ZDR-1 člen 33, 33/1, 36, 36/1, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - huda malomarnost - COVID-19 - varstvo otroka - neresnična izjava
Ker tožnica ni izpolnjevala zakonskega pogoja iz 57. člena ZZUOOP (obveznost varstva otroka do vključno petega razreda osnovne šole), je bila na podlagi 12 izjav z dela neupravičeno odsotna, kar predstavlja kršitev vestnega opravljanja dela iz prvega odstavka 33. člena ZDR-1. S podajo podpisanih izjav, da otroka obiskujeta osnovno šolo do vključno petega razreda, toženca ni pravilno obvestila o bistvenih okoliščinah, ki so vplivale na izpolnjevanje njenih pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, s čimer je kršila prvi odstavek 36. člena ZDR-1.
Pravilna je tudi nadaljnja prvostopenjska ugotovitev, da je s svojim ravnanjem povzročila škodo tožencu (37. člen ZDR-1), saj ta glede na to, da izjave niso bile resnične, za tožnici izplačano nadomestilo plače ni mogel uveljavljati povračila na podlagi 57. člena ZZUOOP.
razlika v plači - plačilo po dejansko opravljenem delu - sprememba sodbe - policist
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik v vtoževanem obdobju (od 1. 4. 2014 do 13. 3. 2018, zaradi napredovanj) uvrščen v isti oziroma v večjem delu vtoževanega obdobja (od 1. 12. 2015 dalje) celo v višji plačni razred, kot je izhodiščni plačni razred delovnega mesta, katerega dela je občasno opravljal, kar med strankama ni bilo sporno. Upoštevaje navedeno toženka v pritožbi utemeljeno vztraja pri ugovoru, da tožnik pri plači v vtoževanem obdobju ni bil prikrajšan ter da zato ni upravičen do zahtevanega plačila razlik v plači.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku in tožniku skladno s prvim odstavkom 19. člena ZSPJS prisodilo vtoževano razliko v plači v višini enega plačnega razreda za ves čas, ko je tožnik opravljal dela višje vrednotenega delovnega mesta.
Sodišče prve stopnje je pri sprejemanju dokazne ocene postopalo v skladu z načelom proste presoje dokazov iz prvega odstavka 18. člena ZKP, pri tem pa je tudi upoštevalo določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP ter določno in popolnoma navedlo, katera dejstva šteje za dokazana in iz katerih razlogov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059772
KZ-1 člen 20, 308, 308/1, 308/3. ZKP člen 4, 8, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - obvestila, ki jih policija zbere od osumljenca - pravica do uporabe jezika v postopku - sodelovanje pri izvršitvi kaznivega dejanja - kazenska sankcija
Obvestila oziroma izjave, ki jih policija zbere od osumljenca, niso nedovoljeni dokazi, pa tudi ne dokazi, na katerih bi lahko temeljila sodba, pomenijo pa vir dokazov kot podlago za pridobitev procesno veljavnih dokazov. Povzete pritožbene navedbe sicer po vsebini pomenijo zatrjevanje bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena v zvezi z 4. in 8. členom ZKP. Ti določbi obdolžencu vse od odvzema prostosti dalje zagotavljata pravico do uporabe materinega jezika ali jezika, ki ga razume, ter hkrati nalagata dolžnost policiji, da obdolženca o tej pravici pouči, še preden poda kakršnokoli izjavo.