ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 7, 7/1, 7/1-1c, 8, 58, 58/1.. ZPIZ-2 člen 2, 2/2, 8, 8/2, 198, 198/1, 199, 200, 200/2.. ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2.. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti - delovni spor - plačilo prispevkov - poklicno zavarovanje
Tožnik utemeljuje, da mu delodajalec (tožena stranka) na podlagi delovnega razmerja ni plačal prispevkov za poklicno zavarovanje. Spor ne izhaja iz zavarovalnega, temveč iz delovnega razmerja. Plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje je ena izmed delodajalčevih obveznosti iz delovnega razmerja. Kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v zadevi R 27/2010, je delavec upravičen do bruto plače, davke in prispevke zanj pa je od bruto plače dolžan odvesti delodajalec. Tudi iz drugega odstavka 8. člena ZPIZ-2 izhaja, da poklicno zavarovanje financirajo delodajalci.
Gre za individualni delovni spor po točki b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega odločanje je stvarno pristojno delovno sodišče.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00055397
ZVEtL-1 člen 19, 19/1, 24, 29, 29/1, 35. ZNP člen 26, 26/3. ZNP-1 člen 216.
vzpostavitev etažne lastnine - odločanje brez naroka v nepravdnem postopku - dokazni sklep - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti
Sodišču ni bilo treba izvesti dokaza z zaslišanjem nasprotnega udeleženca. Njegova izpovedba, ob tem, da konkretnih trditev o sklepanju prodajne pogodbe ni podal, čeprav mu je sodišče za to odobrilo dodaten rok 30 dni, namreč ne predstavlja primernega dokaza za izkazovanje ustreznosti pravnega naslova. Pritožbeno sodišče dodaja, da ZVEtL-1 napotuje na uporabo določil nepravdnega postopka, za katerega je značilno, da sodišče dokaze izvaja brez dokaznega sklepa (tretji odstavek 26. člena ZNP), zato je neutemeljen tudi očitek, da sodišče dokaznega predloga ni zavrnilo.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - razveljavitev sodbe - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - izdelava nove sodbe - pritožbena obravnava - kontrolna funkcija sodišča druge stopnje - denacionalizacija
Obrazložitev izpodbijane sodbe ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, ki bi omogočali njen preizkus, kar predstavlja bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pritožbena obravnava ima kontrolno funkcijo, pritožbeno sodišče pa ne more namesto sodišča prve stopnje napisati manjkajočih razlogov ali odpraviti nejasnosti razlogov.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZPP člen 337, 337/1.
odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - misija - slovenska vojska - pritožbene novote - opredelitev sodišča do dokazov
Sodišče prve stopnje je sledilo novejšim stališčem Vrhovnega sodišča RS, da je treba pri presoji, ali je vojaku na mednarodni misiji zagotovljen tedenski počitek, izhajati iz narave in namena te pravice. Zlasti režim dela in bivanja na mednarodni misiji (omejitev gibanja izven baze, nošnja uniforme, spoštovanje urnika in hišnega reda …) in s tem povezane omejitve same po sebi ne posegajo v pravico do tedenskega počitka. Za presojo, ali vojaku na mednarodni misiji ni bil omogočen tedenski počitek, je bistveno, katere zadolžitve oziroma obveznosti (naloge) je imel oziroma kaj konkretno je delal v dneh, ki so zavedeni kot prosti, pri čemer ne zadošča le, da gre za vodjo oziroma da je bila za pripadnike določena povišana pripravljenost ali stalna dosegljivost.
ZZ člen 31, 31/2, 38, 38/2, 38/2-3, 38/2-4.. ZDR-1 člen 25, 26, 26/1, 26/1-1, 26/1-5, 47, 47/2, 65, 65/6, 203.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 44a. ZOFVI člen 92.
krivdni razlog - šikaniranje na delovnem mestu - objava prostega delovnega mesta - razrešitev ravnatelja - javni zavod
Tožnica kot ravnateljica je bila zadolžena in odgovorna za zakonitost dela toženke kot njena zakonita zastopnica (drugi odstavek 31. člena ZZ). Tudi v skladu s pogodbo o zaposlitvi je bila odgovorna za zakonitost dela toženke. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da ugotovljenih kršitev ni mogoče obravnavati ločeno oziroma vsako zase, temveč skupaj, kar privede do zaključka, da jih je bilo veliko in z različnih področij (študentsko delo, zaposlovanje, varovanje dostojanstva delavcev pri delu, delovnopravno varstvo, šolstvo). Vsaka kršitev sama zase morebiti ne bi bila zadosten razlog za razrešitev, vse skupaj pa kažejo na tožničino sistematično kršenje predpisov in opuščanje dolžnega ravnanja.
izvedenina - dopolnilno izvedensko mnenje - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sklepa
Dne 25. 1. 2022 je sodišče prejelo vlogo izvedenca, v kateri je predlagal svojo izločitev, v zvezi z naloženo dopolnitvijo izvedenskega mnenja pa je zapisal, da vztraja pri podanem mnenju in da na ponižujoče in žaljive navedbe v pripombah toženca na izvedensko mnenje, ki presegajo nivo strokovnega dialoga in odvetniške etike, ni vredno odgovarjati. Vlogi je predložil račun, v katerem je za dopolnitev mnenja po sklepih sodišča z dne 7. in 18. 1. 2022 uveljavljal plačilo za opravljeno delo in povrnitev stroškov. Iz navedenega po presoji pritožbenega sodišča jasno izhaja, da izvedenec ni izdelal dopolnilnega izvedenskega mnenja, v katerem bi se opredelil do pisnih pripomb strank, zato ni upravičen do povrnitve stroškov in plačila za delo, ki jih je zahteval v vlogi z dne 24. 1. 2022.
pogodba o ugotovitvi obsega in delitvi skupnega premoženja - vlaganja v posebno premoženje zakonca - povrnitev vlaganj v nepremičnino - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - negativna dejstva - odločilna dejstva - dokazno breme - materialno trditveno in dokazno breme - procesno trditveno in dokazno breme
Materialno trditveno in dokazno breme je ves čas postopka na isti stranki, medtem ko je procesno trditveno in dokazno breme odvisno od navedb in dokazov nasprotne stranke in v postopku prehaja od ene na drugo. Procesno dokazno breme stranki na podlagi 212. člena ZPP omogoča, da izpodbija v postopku dokazane trditve nasprotne stranke, zaradi katerih bi bila sicer zaradi materialnega dokaznega bremena soočena z neuspehom v pravdi.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - izpolnitev pogodbene obveznosti - zavrnitev dokaznih predlogov - predlog za zaslišanje priče - prepozno predložen dokaz - naknadno predložen dokaz - pomanjkljiva trditvena podlaga
V zvezi z zaslišanjem A. A. je sodišče prve stopnje ugotovilo, da slednji ni imel nikakršnega pooblastila za sklenitev dogovora o odlogu plačila tožene stranke. To je nedvoumno izpovedala tedanja zakonita zastopnica tožene stranke. Kakšna naj bi bila torej njegova konkretna vloga, kot se je tožena stranka izrazila v vlogi z dne 8. 3. 2021 "predstavnika tožene stranke – s strani tožene stranke pooblaščena oseba", tožena stranka ni pojasnila, prav tako ni pojasnila, na kateri podlagi naj pa bi bil pooblaščen za sklenitev takega dogovora. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje dokazni predlog utemeljeno zavrnilo, saj zanj ni bilo ustrezne trditvene podlage, tega pa izpoved priče ne more nadomestiti.
ZZUOOP člen 57.. ZDR-1 člen 33, 33/1, 36, 36/1, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - huda malomarnost - COVID-19 - varstvo otroka - neresnična izjava
Ker tožnica ni izpolnjevala zakonskega pogoja iz 57. člena ZZUOOP (obveznost varstva otroka do vključno petega razreda osnovne šole), je bila na podlagi 12 izjav z dela neupravičeno odsotna, kar predstavlja kršitev vestnega opravljanja dela iz prvega odstavka 33. člena ZDR-1. S podajo podpisanih izjav, da otroka obiskujeta osnovno šolo do vključno petega razreda, toženca ni pravilno obvestila o bistvenih okoliščinah, ki so vplivale na izpolnjevanje njenih pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, s čimer je kršila prvi odstavek 36. člena ZDR-1.
Pravilna je tudi nadaljnja prvostopenjska ugotovitev, da je s svojim ravnanjem povzročila škodo tožencu (37. člen ZDR-1), saj ta glede na to, da izjave niso bile resnične, za tožnici izplačano nadomestilo plače ni mogel uveljavljati povračila na podlagi 57. člena ZZUOOP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00055034
ZPP člen 458. OZ člen 191, 271, 275, 434, 434/3. SPZ člen 68, 115, 118. ZUJIK člen 75.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - aktivna legitimacija upravnika - ugovor pasivne legitimacije - javna kulturna infrastruktura - stroški upravljanja - stroški obratovanja - zavezanec za plačilo obratovalnih stroškov - subrogacija terjatve
Po SPZ je zavezanec za plačilo stroškov, povezanih z upravljanjem in obratovanjem stavbe, (etažni) lastnik (68. in 115. člen SPZ), ne najemnik (uporabnik).
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00056756
ZPP člen 181, 181/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/2, 59, 59/1. ZKZ člen 18.
ugotovitvena tožba - pravna korist za vložitev ugotovitvene tožbe - pravni interes pri ugotovitveni tožbi - vknjižba lastninske pravice - učinek izvršljivosti - skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - zaščitena kmetija - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - nesubstanciran dokazni predlog - relativna kršitev določb pravdnega postopka
ZPP v drugem odstavku 181. člena določa, da se ugotovitvena tožba lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe.
To pomeni, da lahko stranka neposredno na podlagi take ugotovitvene sodbe doseže vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi, kar pomeni, da ima takšna sodba že učinek izvršljivosti. Že to dejstvo po oceni sodišča druge stopnje zadošča za odločitev o obstoju pravnega interesa za vložitev takšne tožbe.
Glede na pritožbene navedbe sodišče druge stopnje dodaja, da toženka na spornih nepremičninah lastninske pravice ni pridobila na pravnoposlovni podlagi, pa tudi ne na podlagi dedovanja temveč v okviru pridobivanja skupnega premoženja zakoncev. Sicer pa Zakon o kmetijskih zemljiščih (18. člen ZKZ) omogoča, da je zaščitena kmetija v solasti prednika in potomca.
Po drugem odstavku 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je vse premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje.
smrt pravdne stranke - prekinitev pravdnega postopka - pooblaščenec - predhodno vprašanje
Pravnomočni sklep o dedovanju tako ni procesna predpostavka za nadaljevanje pravdnega postopka. Prav tako ni odločilno, ali so dediči znani, saj se pravdni postopek lahko nadaljuje tudi v imenu še neznanih dedičev.
stečajni postopek nad pravno osebo - predlog za začetek stečajnega postopka - predhodni postopek - domneva o insolventnosti dolžnika - zavrženje predloga - postopek likvidacije - prostovoljna likvidacija
Ne glede na to, da je dolžnik svojo vlogo naslovil “prošnja za stečaj“, višje sodišče ugotavlja, da v vlogah in tudi v pritožbi navaja, da „podjetje ne deluje, ne posluje, je v finančnih težavah in predlaga, da sodišče podjetje zapre“. V vlogi z dne 16.2.2022 pa je celo izjavil, da ne on ne podjetje nista insolventna. Vse to po oceni višjega sodišča bolj kaže na to, da dolžnik želi oziroma (bi moral) izvesti postopek prostovoljne likvidacije v skladu z ZGD-1, ne pa, da se nad njim začne stečajni postopek in da je njegovo „prošnjo za stečaj“ mogoče pripisati nepoznavanju prava.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059772
KZ-1 člen 20, 308, 308/1, 308/3. ZKP člen 4, 8, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - obvestila, ki jih policija zbere od osumljenca - pravica do uporabe jezika v postopku - sodelovanje pri izvršitvi kaznivega dejanja - kazenska sankcija
Obvestila oziroma izjave, ki jih policija zbere od osumljenca, niso nedovoljeni dokazi, pa tudi ne dokazi, na katerih bi lahko temeljila sodba, pomenijo pa vir dokazov kot podlago za pridobitev procesno veljavnih dokazov. Povzete pritožbene navedbe sicer po vsebini pomenijo zatrjevanje bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena v zvezi z 4. in 8. členom ZKP. Ti določbi obdolžencu vse od odvzema prostosti dalje zagotavljata pravico do uporabe materinega jezika ali jezika, ki ga razume, ter hkrati nalagata dolžnost policiji, da obdolženca o tej pravici pouči, še preden poda kakršnokoli izjavo.
zamudna sodba - dejansko stanje - sistem afirmativne litiskontestacije - priznanje dejanskih trditev - slabo premoženjsko stanje - prošnja za odpis dolga
V zamudni sodbi sodišču ni treba ugotavljati dejanskega stanja, temveč je podlaga dejansko stanje, navedeno v tožbi, ki ga toženka v pritožbenem postopku ne more več izpodbijati.
Iz tožbenih trditev kot dejanske podlage tožbe (ki so skladne s predloženimi dokazi), izhaja, da je prišlo s strani tožnice do nakazila denarnega zneska, ki je presegal znesek, do katerega je bila toženka upravičena na podlagi sklepa o dedovanju kot pravne podlage za izplačilo denarnega zneska.
odvzem protipravne premoženjske koristi - pridobitev protipravne premoženjske koristi - opis kaznivega dejanja - kazenska sankcija - primernost kazenske sankcije - pogojna obsodba
Ker niti iz opisa kaznivega dejanja v izreku izpodbijane sodbe (v zvezi s katerim je obtoženec priznal krivdo), niti iz dokaznega postopka ne izhaja, da je obtoženec v zvezi s predmetnim kaznivim dejanjem oziroma na njegovi podlagi pridobil kakršnokoli premoženjsko korist, pri čemer iz opisa kaznivega dejanja izhaja le izvršitvena oblika proizvodnje konoplje rastline, ob zagotovo znanem dejstvu, da je bil obtožencu zasežen znesek v višini 7.090,00 EUR, je odločitev o odvzemu premoženjske koristi, ob povsem neizkazani vsebinski povezavi obtožencu zaseženega zneska z izvršitvijo obravnavanega kaznivega dejanja, po oceni višjega sodišča nepravilna in brez zakonsko utemeljene podlage. Ta ugotovitev je narekovala spremembo izpodbijane sodbe tako, da se odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, obtožencu ne izreče.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožena stranka tožniku pogodbe o zaposlitvi ni odpovedala npr. mimo zakonskih razlogov, z namenom šikane, škodovanja ali iz kakšnega drugega nedopustnega razloga, ki bi lahko predstavljal hujšo zlorabo instituta odpovedi. Četudi je bilo kasneje ugotovoljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja in je bila odpoved razveljavljena, je pomembno, da je bilo tako odločeno le v posledici naknadno ugotovljenega zdrastvenega stanja tožnika v času očitanih kršitev, kar pa ne pomeni zlorabe odpovedi.