Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična (prim. četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar samo s konkretizirano in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost.
Ob takšnih trditvah sedaj pritožnika, ki je sam v vlogah izrecno navedel, da tožeča stranka ni nikoli izrecno postavila zahtevka, da se njene terjatve poplačajo iz bančne garancije, je pritrdila toženi stranki, ki je zatrjevala ravno to. Na ta način so dejstva postala nesporna in jih sodišču sploh ni bilo treba dokazovati (214. člen ZPP).
Vrhovno sodišče je tisto, ki oblikuje sodno prakso, če je ta neenotna, če je ni ali če gre za razlago materialnega prava in prav v zvezi z zadevami poplačil podizvajalcev in bančnih garancij, ki so bila pridobljena tudi za namen poplačila podizvajalcev, je povedalo: - da takšne bančne garancije ni mogoče šteti kot pogodbe v korist tretjega; - da je utemeljeno pričakovanje podizvajalcev, da bodo poplačani iz bančnih garancij, ki so bile izdane tudi skladno z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS št 43/2000), sprejeta skladno z Zakonom o javnih naročilih; - da gre nedvomno za protipravno ravnanje naročnika del, če ne unovči bančne garancije za poplačilo podizvajalcev; - da pa ne velja, da bi naročnik del moral unovčiti bančno garancijo za poplačilo podizvajalca, ampak je potreben konkreten poziv podizvajalca, da zahteva poplačilo iz bančne garancije
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka bančno garancijo unovčila 21. 12. 2010, prvi poziv za poplačilo tožeče stranke iz bančne garancije pa je bil podan šele z vlogo sedaj pritožnika 3. 6. 2015. Pritožnik pa, kot je že ugotovljeno, sam pritrdi toženi stranki, da pred tem konkretnega poziva za plačilo iz bančne garancije ni podal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
VSL00054923
ZPP člen 180, 452, 456, 456/2, 458, 458/1, 495. OZ člen 287, 288, 299, 378, 381. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 46, 46/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 11. ZST-1 člen 5, 36. ZST-1 tarifna številka 1121.
izvršba na podlagi verodostojne listine - gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - separatni pravdni stroški - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - vsebina tožbe - sklepčnost tožbe - zamuda dolžnika - zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti - zamudne obresti - kapitalizirane zamudne obresti - obračun obresti - vrednotenje odvetniških storitev - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife - obrestne obresti (procesne obresti) - nastanek taksne obveznosti
Izdelava obrestnih računov je lahko vrednotena po tarifni številki št. 46 Odvetniške tarife le takrat, kadar predstavlja samostojno delo, torej takrat, kadar izdelava obrestnih obračunov ni potrebna za sestavljanje vlog, ki so po odvetniški tarifi že vrednotene.
pravice in dolžnosti staršev - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - starševska skrb - konfliktnost med starši - ocena izvedeniškega mnenja
Udeleženca pomembnih nesoglasij glede vzgoje in varstva hčerke niti nista zatrjevala. Izkazala sta sposobnost za starševsko sodelovanje oz. za uspešno paralelno starševsko skrb. Zato pritožbeno sodišče sprejema prepričljive razloge za dekličino skupno varstvo in vzgojo. Drugačna odločitev bi le še poglobila nesoglasja med staršema, kot pravilno ugotavlja sodišče.
stranska intervencija - ekonomski interes - obstoj pravnega interesa
Predlagateljica ob podaji izjave o vstopu v pravdo oziroma v prijavi stranske intervencije ni prav z ničemer utemeljila svojega pravnega interesa za vstop v ta postopek. Navedla je le, da vstopa v pravdo kot stranski intervenient na strani toženke. Ker torej predlagateljica stranske intervencije v prijavi ni konkretizirano obrazložila zakaj in kako naj bi slab izid postopka za toženko lahko vplival na njen pravni položaj, sodišče prve stopnje stranske intervencije pravilno ni dopustilo.
Tudi sicer iz pritožbenih navedb izhaja kvečjemu ekonomski interes za vstop v pravdo (pritožbi zatrjujeta, da bi v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku denarna sredstva za izpolnitev zahtevka toženki moral zagotoviti stranski intervenient), kar pa ne zadostuje.
pogodbeno pravo - pogodba o delu - pridobitev gradbenega dovoljenja - enostranska odpoved (odstop) - izpolnitev obveznosti - pogodbeni rok - kršitev pogodbenih določil - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - krivdni razlogi na strani izvajalca
Sodišče prve stopnje je pravilno kot bistveno za odločitev opredelilo vprašanje, ali je tožeča stranka pogodbo odpovedala zaradi krivdnih razlogov na strani tožene stranke. Le v tem primeru je namreč tožeča stranka upravičena od nje zahtevati vrnitev že plačanega zneska. Utemeljeno je v skladu z 2. in 3. členom Obligacijskega zakonika pri odločanju sledilo ureditvi, kot izhaja iz Pogodbe.
pogodba o ugotovitvi obsega in delitvi skupnega premoženja - vlaganja v posebno premoženje zakonca - povrnitev vlaganj v nepremičnino - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - negativna dejstva - odločilna dejstva - dokazno breme - materialno trditveno in dokazno breme - procesno trditveno in dokazno breme
Materialno trditveno in dokazno breme je ves čas postopka na isti stranki, medtem ko je procesno trditveno in dokazno breme odvisno od navedb in dokazov nasprotne stranke in v postopku prehaja od ene na drugo. Procesno dokazno breme stranki na podlagi 212. člena ZPP omogoča, da izpodbija v postopku dokazane trditve nasprotne stranke, zaradi katerih bi bila sicer zaradi materialnega dokaznega bremena soočena z neuspehom v pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055204
ZPP člen 7. OZ člen 111, 111/2, 471. URS člen 22, 23.
prodajna pogodba - vrnitev kupnine - stvarne napake stvari - dogovorjene lastnosti stvari - nov postopek - dopolnitev dokaznega postopka - dokaz z izvedencem - neizvedba dokaza - nemogoča izvedba dokaza - obstoj stvarne napake - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - zavarovanje dokazov - delo izvedenca - nova priključitev - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva
Tožeča stranka ni zatrjevala, da bi bila tožena stranka podjemnik (ki bi jamčil za uspeh izvedenih del v smislu, da celoten ogrevalni sistem, kamor so bili vgrajeni kotli, deluje v pričakovanih okvirjih), pač pa se je sklicevala (le) na neodpravljeno napako v predmetu nakupa. Izrecno je navedla tudi, da zahtevek ne utemeljuje na odgovornosti tožene stranke za izbiro kotlov. Zato je za odločitev o utemeljenosti zahtevka odločilno vprašanje, ali kotli, ki jih je prodala tožena stranka, res niso dosegali izrecno dogovorjenih parametrov, saj je tožeča stranka zatrjevala, da kotli že od prvega dne ne delujejo, tožena stranka pa je trdila nasprotno: da napake na kotlih ni, oziroma je vzrok za nedelovanje v sferi tožeče stranke.
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena je, da ga nosi tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati, v korist, ter tisti, ki dejstvo zatrjuje, in ne tisti, ki ga zanika.
Tožeča stranka je pred demontažo imela možnost zavarovanja dokazov, česar ni storila, na kar je izrecno opozorila tudi tožena stranka. Posledic svojega ravnanja oziroma opustitev zato ne more prevaliti na toženo stranko v okviru zatrjevanja, da je dokazno breme prešlo na toženo stranko. Le-to bi prešlo na toženo stranko šele v primeru, da bi tožeča stranka dokazala obstoj napake na kotlih.
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 91, 91/1, 200, 200/5.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - organizacijski razlog - nepristranskost sojenja - razpravno načelo
Tožena stranka v odpovedi (in sodnem postopku) razloga za odpoved ni utemeljila na način, da bi potreba po delu prenehala, ampak da se je spremenila. Prav takšna sprememba (reorganizacija), zaradi katere potreba po opravljanju določenega (konkretno tožnikovega) dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi preneha, je organizacijski razlog (sodbi VSRS VIII Ips 209/2007, VIII Ips 268/2017).
Iz odločitve jasno izhaja, da tožnik s tožbenim zahtevkom zoper prvega toženca ni uspel. To pa pomeni, da je prvemu tožencu glede na prej citirano zakonsko podlago dolžan povrniti stroške postopka. Sodišče je nepravilno uporabilo določbo 154. člena in odločilo, da mora prvi toženec povrniti stroške postopka tožniku. Nasprotno pa jih mora tožnik povrniti prvemu tožencu, saj v pravdi s svojim zahtevkom zoper njega ni uspel.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - veljavnost odpovedi - kasnejša odjava iz zavarovanja - sklenitev nove pogodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da s tem, ko je tožena stranka tožnika odjavila mesec dni kasneje, kot je potekel odpovedni rok, še ne pomeni, da je s tem izrazila voljo skleniti delovno razmerje s tožnikom, kot tudi ne volje, da oživi odpovedana pogodba o zaposlitvi. Stranki sta namreč 23. 9. 2019 podpisali Sporazum, kjer sta v 2. členu določili, da so nastopile pravne posledice odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker delovnega mesta svetovalca uprave in potrebe po tovrstnem delu pri delodajalcu ni, da pa je delodajalec po podani odpovedi pridobil možnost razvoja novega programa v družbi in trženja, za kar bi s tožnikom sklenil pogodbo o medsebojnem sodelovanju za obdobje 6 mesecev, ker tožnik pozna delovni proces delodajalca in ima potencial za razvoj. V Sporazumu sta se stranki torej dogovorili, da odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 10. 2018 ostane v veljavi, da pa se tožniku ponudi v podpis nova pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki stopi v veljavo po poteku odpovednega roka po odpovedi iz poslovnega razloga.
ZPP člen 116, 142, 212, 214, 214/2, 224, 224/1, 273, 488. ZIZ člen 62, 62/2.
zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pavšalne trditve - vročitev sodnega pisanja - vročilnica kot javna listina - izdaja sodbe brez glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - trditveno breme - domneva priznanja dejstev
Predpostavka za uporabo 488. člena ZPP je, da dejansko stanje med strankami ni sporno in da ni drugih ovir za izdajo odločbe. Če dejansko stanje ni sporno zaradi domneve iz drugega odstavka 214. člena ZPP, to ne predstavlja ovire, da sodišče v sporu odloči na podlagi 488. člena ZPP.
ZZ člen 31, 31/2, 38, 38/2, 38/2-3, 38/2-4.. ZDR-1 člen 25, 26, 26/1, 26/1-1, 26/1-5, 47, 47/2, 65, 65/6, 203.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 44a. ZOFVI člen 92.
krivdni razlog - šikaniranje na delovnem mestu - objava prostega delovnega mesta - razrešitev ravnatelja - javni zavod
Tožnica kot ravnateljica je bila zadolžena in odgovorna za zakonitost dela toženke kot njena zakonita zastopnica (drugi odstavek 31. člena ZZ). Tudi v skladu s pogodbo o zaposlitvi je bila odgovorna za zakonitost dela toženke. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da ugotovljenih kršitev ni mogoče obravnavati ločeno oziroma vsako zase, temveč skupaj, kar privede do zaključka, da jih je bilo veliko in z različnih področij (študentsko delo, zaposlovanje, varovanje dostojanstva delavcev pri delu, delovnopravno varstvo, šolstvo). Vsaka kršitev sama zase morebiti ne bi bila zadosten razlog za razrešitev, vse skupaj pa kažejo na tožničino sistematično kršenje predpisov in opuščanje dolžnega ravnanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00055733
ZZZDR člen 59, 59/1. SPZ člen 48, 48/2. OZ člen 190, 193. ZPP člen 8, 286b, 286b/1.
skupno premoženje razvezanih zakoncev - premoženjska razmerja med bivšima zakoncema - izpodbojna zakonska domneva - domneva o enakih deležih zakoncev - nematerialni prispevek zakoncev - večji prispevek enega zakonca - izračun deležev - metodološki napotek - sredstva za preživljanje - prirast - gradnja - verzijski zahtevek - povrnitev vlaganj - neupravičena obogatitev - obseg vrnitve - izguba soposesti
Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju ne gre za računske operacije, temveč celovito presojo vsakršnih prispevkov partnerjev v času trajanja njune življenjske in ekonomske skupnosti.
Graditelj mora svoj zahtevek uveljavljati proti tistemu, ki je bil lastnik nepremičnine v času, ko je bila gradnja končana, ta je bil namreč z njo obogaten. V primeru prenosa lastninske pravice graditelj proti pridobitelju nima verzijskega zahtevka, še vedno pa ga lahko uveljavlja proti prejšnjemu lastniku, saj njegova obogatitev še vedno obstaja.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2.. ZPIZ-2 člen 413.. ZDR-1 člen 142.
poklicno zavarovanje - voznik avtobusa - sestava sodišča - zavarovalna doba s povečanjem - dodatno pokojninsko zavarovanje - delovni čas
V istovrstni zadevi VIII Ips 30/2019 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije obrazložilo, da pogoja 80 % vsega delovnega časa iz Sklepa o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja ni mogoče razumeti na način, da bi dejanska vožnja (premikanje vozila) morala obsegati 80 % letnega fonda delovnega časa za posameznega delavca. Pogoj se razlaga v smislu definicije delovnega časa iz 142. člena ZDR-1, pri čemer je efektivni delovni čas vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.
Po drugem odstavku 496. člena ZKP vse ponovne odločitve glede trajanja in spreminjanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti sprejema izvenobravnavni senat in ne senat sodišča prve stopnje, ki je obsojencu izreklo ta ukrep.
Sodišče prve stopnje je pri sprejemanju dokazne ocene postopalo v skladu z načelom proste presoje dokazov iz prvega odstavka 18. člena ZKP, pri tem pa je tudi upoštevalo določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP ter določno in popolnoma navedlo, katera dejstva šteje za dokazana in iz katerih razlogov.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00056756
ZPP člen 181, 181/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/2, 59, 59/1. ZKZ člen 18.
ugotovitvena tožba - pravna korist za vložitev ugotovitvene tožbe - pravni interes pri ugotovitveni tožbi - vknjižba lastninske pravice - učinek izvršljivosti - skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - zaščitena kmetija - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - nesubstanciran dokazni predlog - relativna kršitev določb pravdnega postopka
ZPP v drugem odstavku 181. člena določa, da se ugotovitvena tožba lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe.
To pomeni, da lahko stranka neposredno na podlagi take ugotovitvene sodbe doseže vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi, kar pomeni, da ima takšna sodba že učinek izvršljivosti. Že to dejstvo po oceni sodišča druge stopnje zadošča za odločitev o obstoju pravnega interesa za vložitev takšne tožbe.
Glede na pritožbene navedbe sodišče druge stopnje dodaja, da toženka na spornih nepremičninah lastninske pravice ni pridobila na pravnoposlovni podlagi, pa tudi ne na podlagi dedovanja temveč v okviru pridobivanja skupnega premoženja zakoncev. Sicer pa Zakon o kmetijskih zemljiščih (18. člen ZKZ) omogoča, da je zaščitena kmetija v solasti prednika in potomca.
Po drugem odstavku 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je vse premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje.
razlika v plači - plačilo po dejansko opravljenem delu - sprememba sodbe - policist
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik v vtoževanem obdobju (od 1. 4. 2014 do 13. 3. 2018, zaradi napredovanj) uvrščen v isti oziroma v večjem delu vtoževanega obdobja (od 1. 12. 2015 dalje) celo v višji plačni razred, kot je izhodiščni plačni razred delovnega mesta, katerega dela je občasno opravljal, kar med strankama ni bilo sporno. Upoštevaje navedeno toženka v pritožbi utemeljeno vztraja pri ugovoru, da tožnik pri plači v vtoževanem obdobju ni bil prikrajšan ter da zato ni upravičen do zahtevanega plačila razlik v plači.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku in tožniku skladno s prvim odstavkom 19. člena ZSPJS prisodilo vtoževano razliko v plači v višini enega plačnega razreda za ves čas, ko je tožnik opravljal dela višje vrednotenega delovnega mesta.