Iz odločitve jasno izhaja, da tožnik s tožbenim zahtevkom zoper prvega toženca ni uspel. To pa pomeni, da je prvemu tožencu glede na prej citirano zakonsko podlago dolžan povrniti stroške postopka. Sodišče je nepravilno uporabilo določbo 154. člena in odločilo, da mora prvi toženec povrniti stroške postopka tožniku. Nasprotno pa jih mora tožnik povrniti prvemu tožencu, saj v pravdi s svojim zahtevkom zoper njega ni uspel.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - razveljavitev sodbe - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - izdelava nove sodbe - pritožbena obravnava - kontrolna funkcija sodišča druge stopnje - denacionalizacija
Obrazložitev izpodbijane sodbe ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, ki bi omogočali njen preizkus, kar predstavlja bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pritožbena obravnava ima kontrolno funkcijo, pritožbeno sodišče pa ne more namesto sodišča prve stopnje napisati manjkajočih razlogov ali odpraviti nejasnosti razlogov.
ZZUOOP člen 57.. ZDR-1 člen 33, 33/1, 36, 36/1, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - huda malomarnost - COVID-19 - varstvo otroka - neresnična izjava
Ker tožnica ni izpolnjevala zakonskega pogoja iz 57. člena ZZUOOP (obveznost varstva otroka do vključno petega razreda osnovne šole), je bila na podlagi 12 izjav z dela neupravičeno odsotna, kar predstavlja kršitev vestnega opravljanja dela iz prvega odstavka 33. člena ZDR-1. S podajo podpisanih izjav, da otroka obiskujeta osnovno šolo do vključno petega razreda, toženca ni pravilno obvestila o bistvenih okoliščinah, ki so vplivale na izpolnjevanje njenih pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, s čimer je kršila prvi odstavek 36. člena ZDR-1.
Pravilna je tudi nadaljnja prvostopenjska ugotovitev, da je s svojim ravnanjem povzročila škodo tožencu (37. člen ZDR-1), saj ta glede na to, da izjave niso bile resnične, za tožnici izplačano nadomestilo plače ni mogel uveljavljati povračila na podlagi 57. člena ZZUOOP.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - izpolnitev pogodbene obveznosti - zavrnitev dokaznih predlogov - predlog za zaslišanje priče - prepozno predložen dokaz - naknadno predložen dokaz - pomanjkljiva trditvena podlaga
V zvezi z zaslišanjem A. A. je sodišče prve stopnje ugotovilo, da slednji ni imel nikakršnega pooblastila za sklenitev dogovora o odlogu plačila tožene stranke. To je nedvoumno izpovedala tedanja zakonita zastopnica tožene stranke. Kakšna naj bi bila torej njegova konkretna vloga, kot se je tožena stranka izrazila v vlogi z dne 8. 3. 2021 "predstavnika tožene stranke – s strani tožene stranke pooblaščena oseba", tožena stranka ni pojasnila, prav tako ni pojasnila, na kateri podlagi naj pa bi bil pooblaščen za sklenitev takega dogovora. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje dokazni predlog utemeljeno zavrnilo, saj zanj ni bilo ustrezne trditvene podlage, tega pa izpoved priče ne more nadomestiti.
Po drugem odstavku 496. člena ZKP vse ponovne odločitve glede trajanja in spreminjanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti sprejema izvenobravnavni senat in ne senat sodišča prve stopnje, ki je obsojencu izreklo ta ukrep.
razlika v plači - plačilo po dejansko opravljenem delu - sprememba sodbe - policist
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik v vtoževanem obdobju (od 1. 4. 2014 do 13. 3. 2018, zaradi napredovanj) uvrščen v isti oziroma v večjem delu vtoževanega obdobja (od 1. 12. 2015 dalje) celo v višji plačni razred, kot je izhodiščni plačni razred delovnega mesta, katerega dela je občasno opravljal, kar med strankama ni bilo sporno. Upoštevaje navedeno toženka v pritožbi utemeljeno vztraja pri ugovoru, da tožnik pri plači v vtoževanem obdobju ni bil prikrajšan ter da zato ni upravičen do zahtevanega plačila razlik v plači.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku in tožniku skladno s prvim odstavkom 19. člena ZSPJS prisodilo vtoževano razliko v plači v višini enega plačnega razreda za ves čas, ko je tožnik opravljal dela višje vrednotenega delovnega mesta.
Sodišče prve stopnje je pri sprejemanju dokazne ocene postopalo v skladu z načelom proste presoje dokazov iz prvega odstavka 18. člena ZKP, pri tem pa je tudi upoštevalo določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP ter določno in popolnoma navedlo, katera dejstva šteje za dokazana in iz katerih razlogov.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - namen skrbništva - postopek, uveden po uradni dolžnosti - stroški postopka - stroški iz sredstev sodišča - sredstva za preživljanje
V sodni praksi je zavzeto stališče, da vsebinski pomen zakonskega besedila, da oseba, ki se postavi pod skrbništvo, nima lastnih sredstev in premoženja, ne pomeni, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča le v primeru, če sploh nima nobenih lastnih sredstev, niti premoženja, temveč tako, da mora razpolagati vsaj s sredstvi, ki so tudi po plačilu stroškov postopka potrebna za njeno preživljanje.
pravice in dolžnosti staršev - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - starševska skrb - konfliktnost med starši - ocena izvedeniškega mnenja
Udeleženca pomembnih nesoglasij glede vzgoje in varstva hčerke niti nista zatrjevala. Izkazala sta sposobnost za starševsko sodelovanje oz. za uspešno paralelno starševsko skrb. Zato pritožbeno sodišče sprejema prepričljive razloge za dekličino skupno varstvo in vzgojo. Drugačna odločitev bi le še poglobila nesoglasja med staršema, kot pravilno ugotavlja sodišče.
ZDKG člen 1, 14, 14/2, 15, 15/1, 16, 16/1, 16/2. ZD člen 11, 25, 25/1, 26, 26/1, 26/2, 28, 28/3, 32, 33, 54, 54/1, 54/2, 128, 142, 143, 165, 175. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 343. URS člen 22, 25, 56. DZ člen 137.
prevzemnik zaščitene kmetije - dedovanje kmetijskih gospodarstev - zaščitena kmetija - stranke zapuščinskega postopka - ni pravnega interesa za pritožbo - nujni delež - razlogi o odločilnih dejstvih - stroški preživljanja - zmanjšana gospodarska zmožnost kmetije
Že uradni preizkus zadeve pokaže, da prvostopenjsko sodišče skladno s 16. členom ZDKG ni odločilo o vštetju pričakovanih izdatkov prevzemnice zaščitene kmetije, potrebnih za usposobitev mladoletnih dedičev za samostojno življenje, primerno gospodarski zmožnosti zaščitene kmetije, v nujni delež, ki tem dedičem pripada.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054856
OZ člen 3, 51, 51/1. ZPP člen 108, 108/1, 279č, 339, 339/1.
stroški upravnika - podjemna pogodba (pogodba o delu) - dodatna dela - oblika pogodbe - neobličnost pogodbe - oblika spremembe pogodbe - pisna oblika pogodbe - dogovorjena oblika - pisna oblika kot pogoj veljavnosti - prosto urejanje obligacijskih razmerij - pogodbena avtonomija - razlaga pogodbenih določil - sodba presenečenja - program vodenja postopka - nepopolna vloga
Za veljavnost podjemne pogodbe pisna oblika res ni pogoj (prvi odstavek 51. člena OZ). A če se stranki v okviru pogodbene avtonomije (3. člen OZ) dogovorita, da bo pisna oblika pogoj za veljavnost spremembe obstoječe pogodbe, se en pogodbenik ne more enostransko izvzeti iz dometa takega medsebojno določenega pogodbenega določila. V čigavem interesu je bilo sporno določilo vključeno v Pogodbo, ni odločilnega pomena; takšno določilo je bilo sporazumno dogovorjeno in, če ni drugače dogovorjeno, zavezuje obe stranki.
dokazovanje - dokazni sklep - zaslišanje priče - nevezanost sodišča na dokazni sklep - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev predlaganih dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - nepotreben dokaz - nesubstanciran dokaz - kršitev pravice stranke do izjave
Niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje sklep o zaslišanju priče razveljavilo z obrazložitvijo, da to ni potrebno, ker je "tožeča stranka z vlogo po prvem naroku dodatno pojasnila določena dejstva" in da po tem naroku ni bila vložena nobena pripravljalna vloga. Kot je zapisalo v 14. točki obrazložitve, je sodišče prve stopnje dokazni sklep v zvezi z zaslišanjem priče razveljavilo, ker je (naknadno) ocenilo, da zaslišanje navedene priče ni potrebno, saj je tožeča stranka (očitno že prej, tekom postopka) predložila dokazne listine, iz katerih izhaja, kaj točno je naročila tožena stranka in da je nato ta naročila tudi potrdila v potrditvah naročil. Sodišče ni vezano na svoj prejšnji dokazni sklep (287. člen ZPP). To pomeni, da zgolj zaradi tega, ker je bil narok dne 13.7.2021 preložen zaradi zaslišanje priče, kar v nadaljevanju postopka ni bilo izvedeno, ni bila podana nobena kršitev, še najmanj absolutno bistvena kršitev določb postopka.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je očitno (po oceni višjega sodišča povsem pravilno) ocenilo, da izvedba tega dokaza za odločitev ni potrebna, saj tožena stranka za zaslišanje predlagane priče ni postavila ustreznih trditev, ki bi jih s predlagano pričo dokazovala. V novem dokaznem sklepu je navedlo, da je vpogledalo in prebralo vse dokazne listine tožeče stranke, tožena stranka pa listinske dokumentacije ni predložila. Zaslišanja predlaganih zakonitih zastopnikov in prič ni izvedlo, saj je odločilna dejstva ugotovilo že iz listinskih dokazov (drugi odstavek 287. člena ZPP).
ZDR-1 člen 85, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - nadaljevanje delovnega razmerja - zagovor - zmotna uporaba materialnega prava
Priznanje tožnika, da je 29. 10. 2020 napačno pripravil artikle, po presoji pritožbenega sodišča ne dosega pravnega standarda resnega in utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj zaradi očitane kršitve ni bilo onemogočeno nadaljevanje dela tožnika pri toženi stranki pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi (še posebej glede na izpoved B. B., da sta bili dve napaki na teden še dopustni). To pa pomeni, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita.
pogodbeno pravo - pogodba o delu - pridobitev gradbenega dovoljenja - enostranska odpoved (odstop) - izpolnitev obveznosti - pogodbeni rok - kršitev pogodbenih določil - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - krivdni razlogi na strani izvajalca
Sodišče prve stopnje je pravilno kot bistveno za odločitev opredelilo vprašanje, ali je tožeča stranka pogodbo odpovedala zaradi krivdnih razlogov na strani tožene stranke. Le v tem primeru je namreč tožeča stranka upravičena od nje zahtevati vrnitev že plačanega zneska. Utemeljeno je v skladu z 2. in 3. členom Obligacijskega zakonika pri odločanju sledilo ureditvi, kot izhaja iz Pogodbe.
trpinčenje na delovnem mestu - višina odškodnine - sprememba sodbe
Glede na ugotovljene posledice trpinčenja tožnica v pritožbi utemeljeno navaja, da dosojena odškodnina navzdol odstopa od odškodnin, ki so bile dosojene v podobnih primerih, npr: Pdp 722/2018 (5.400,00 EUR), Pdp 457/2020 (6.000,00 EUR) in Pdp 668/2018 (6.000,00 EUR). Pritožbeno sodišče je utemeljeni pritožbi ugodilo ter izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek 2.500,00 EUR zvišalo na 4.000,00 EUR.
vzpostavitev etažne lastnine - posebni del zgradbe - hišniško stanovanje - skupni del stavbe - trditveno in dokazno breme
Sporno hišniško stanovanje se skladno s šestim odstavkom 105. člena SPZ obravnava kot skupni del, ki je v solastnini etažnih lastnikov več zgradb, namenjen skupni rabi etažnih lastnikov teh zgradb.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZPP člen 337, 337/1.
odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - misija - slovenska vojska - pritožbene novote - opredelitev sodišča do dokazov
Sodišče prve stopnje je sledilo novejšim stališčem Vrhovnega sodišča RS, da je treba pri presoji, ali je vojaku na mednarodni misiji zagotovljen tedenski počitek, izhajati iz narave in namena te pravice. Zlasti režim dela in bivanja na mednarodni misiji (omejitev gibanja izven baze, nošnja uniforme, spoštovanje urnika in hišnega reda …) in s tem povezane omejitve same po sebi ne posegajo v pravico do tedenskega počitka. Za presojo, ali vojaku na mednarodni misiji ni bil omogočen tedenski počitek, je bistveno, katere zadolžitve oziroma obveznosti (naloge) je imel oziroma kaj konkretno je delal v dneh, ki so zavedeni kot prosti, pri čemer ne zadošča le, da gre za vodjo oziroma da je bila za pripadnike določena povišana pripravljenost ali stalna dosegljivost.
zamudna sodba - dejansko stanje - sistem afirmativne litiskontestacije - priznanje dejanskih trditev - slabo premoženjsko stanje - prošnja za odpis dolga
V zamudni sodbi sodišču ni treba ugotavljati dejanskega stanja, temveč je podlaga dejansko stanje, navedeno v tožbi, ki ga toženka v pritožbenem postopku ne more več izpodbijati.
Iz tožbenih trditev kot dejanske podlage tožbe (ki so skladne s predloženimi dokazi), izhaja, da je prišlo s strani tožnice do nakazila denarnega zneska, ki je presegal znesek, do katerega je bila toženka upravičena na podlagi sklepa o dedovanju kot pravne podlage za izplačilo denarnega zneska.
stečajni postopek nad pravno osebo - predlog za začetek stečajnega postopka - predhodni postopek - domneva o insolventnosti dolžnika - zavrženje predloga - postopek likvidacije - prostovoljna likvidacija
Ne glede na to, da je dolžnik svojo vlogo naslovil “prošnja za stečaj“, višje sodišče ugotavlja, da v vlogah in tudi v pritožbi navaja, da „podjetje ne deluje, ne posluje, je v finančnih težavah in predlaga, da sodišče podjetje zapre“. V vlogi z dne 16.2.2022 pa je celo izjavil, da ne on ne podjetje nista insolventna. Vse to po oceni višjega sodišča bolj kaže na to, da dolžnik želi oziroma (bi moral) izvesti postopek prostovoljne likvidacije v skladu z ZGD-1, ne pa, da se nad njim začne stečajni postopek in da je njegovo „prošnjo za stečaj“ mogoče pripisati nepoznavanju prava.