ZDR-1 člen 85, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - nadaljevanje delovnega razmerja - zagovor - zmotna uporaba materialnega prava
Priznanje tožnika, da je 29. 10. 2020 napačno pripravil artikle, po presoji pritožbenega sodišča ne dosega pravnega standarda resnega in utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj zaradi očitane kršitve ni bilo onemogočeno nadaljevanje dela tožnika pri toženi stranki pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi (še posebej glede na izpoved B. B., da sta bili dve napaki na teden še dopustni). To pa pomeni, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZPP člen 337, 337/1.
odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - misija - slovenska vojska - pritožbene novote - opredelitev sodišča do dokazov
Sodišče prve stopnje je sledilo novejšim stališčem Vrhovnega sodišča RS, da je treba pri presoji, ali je vojaku na mednarodni misiji zagotovljen tedenski počitek, izhajati iz narave in namena te pravice. Zlasti režim dela in bivanja na mednarodni misiji (omejitev gibanja izven baze, nošnja uniforme, spoštovanje urnika in hišnega reda …) in s tem povezane omejitve same po sebi ne posegajo v pravico do tedenskega počitka. Za presojo, ali vojaku na mednarodni misiji ni bil omogočen tedenski počitek, je bistveno, katere zadolžitve oziroma obveznosti (naloge) je imel oziroma kaj konkretno je delal v dneh, ki so zavedeni kot prosti, pri čemer ne zadošča le, da gre za vodjo oziroma da je bila za pripadnike določena povišana pripravljenost ali stalna dosegljivost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059772
KZ-1 člen 20, 308, 308/1, 308/3. ZKP člen 4, 8, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - obvestila, ki jih policija zbere od osumljenca - pravica do uporabe jezika v postopku - sodelovanje pri izvršitvi kaznivega dejanja - kazenska sankcija
Obvestila oziroma izjave, ki jih policija zbere od osumljenca, niso nedovoljeni dokazi, pa tudi ne dokazi, na katerih bi lahko temeljila sodba, pomenijo pa vir dokazov kot podlago za pridobitev procesno veljavnih dokazov. Povzete pritožbene navedbe sicer po vsebini pomenijo zatrjevanje bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena v zvezi z 4. in 8. členom ZKP. Ti določbi obdolžencu vse od odvzema prostosti dalje zagotavljata pravico do uporabe materinega jezika ali jezika, ki ga razume, ter hkrati nalagata dolžnost policiji, da obdolženca o tej pravici pouči, še preden poda kakršnokoli izjavo.
odvzem protipravne premoženjske koristi - pridobitev protipravne premoženjske koristi - opis kaznivega dejanja - kazenska sankcija - primernost kazenske sankcije - pogojna obsodba
Ker niti iz opisa kaznivega dejanja v izreku izpodbijane sodbe (v zvezi s katerim je obtoženec priznal krivdo), niti iz dokaznega postopka ne izhaja, da je obtoženec v zvezi s predmetnim kaznivim dejanjem oziroma na njegovi podlagi pridobil kakršnokoli premoženjsko korist, pri čemer iz opisa kaznivega dejanja izhaja le izvršitvena oblika proizvodnje konoplje rastline, ob zagotovo znanem dejstvu, da je bil obtožencu zasežen znesek v višini 7.090,00 EUR, je odločitev o odvzemu premoženjske koristi, ob povsem neizkazani vsebinski povezavi obtožencu zaseženega zneska z izvršitvijo obravnavanega kaznivega dejanja, po oceni višjega sodišča nepravilna in brez zakonsko utemeljene podlage. Ta ugotovitev je narekovala spremembo izpodbijane sodbe tako, da se odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, obtožencu ne izreče.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožena stranka tožniku pogodbe o zaposlitvi ni odpovedala npr. mimo zakonskih razlogov, z namenom šikane, škodovanja ali iz kakšnega drugega nedopustnega razloga, ki bi lahko predstavljal hujšo zlorabo instituta odpovedi. Četudi je bilo kasneje ugotovoljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja in je bila odpoved razveljavljena, je pomembno, da je bilo tako odločeno le v posledici naknadno ugotovljenega zdrastvenega stanja tožnika v času očitanih kršitev, kar pa ne pomeni zlorabe odpovedi.
Po drugem odstavku 25. člena ZKP sodi sodnik posameznik pri okrajnem sodišču o kaznivih dejanjih, za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let.
opis dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - uradno dejanje - preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja
Konkretni del opisa, iz katerega jasno izhaja, da je šlo za kršitev javnega reda in miru s strani obdolženca, zaradi česar so bili policisti poslani na kraj in nad obdolžencem začeli izvajati postopek, kasneje pa mu v skladu z ZJRM-1 izdali še plačilni nalog, v povezavi s podano pravno podlago uradnih nalog policistov iz abstraktnega dela opisa, torej postopanje po 4. členu ZNPPol in 7. členu ZJRM-1, po presoji pritožbenega sodišča zadostno konkretizira uradno dejanje, ki so ga opravljali policisti, to je vzdrževanje javnega reda.
pogodba o sofinanciranju mladega raziskovalca - pogodbena kazen - pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - kršitev pogodbene obveznosti - izpolnitev z zamudo - javna agencija - razlaga pogodbenega določila - nično pogodbeno določilo - pravna domneva - nepričakovan dogodek - sklenitvena in izpolnitvena faza pravnega posla - načelo pacta sunt servanda - državna pomoč - upravna pogodba - pravna oseba javnega prava
Četudi toženec ne more doktorirati v imenu mlade raziskovalke, sodi tveganje, da mlada raziskovalka zaradi razlogov na njeni strani ne bo uspela pravočasno zaključiti doktorskega študija, v toženčevo notranjo sfero.
Ker je toženec že v sklenitveni fazi pogodbe lahko računal s tem, da bo zaradi narave dela in čakanja na objavo članka prišlo do zamude pri zaključku doktorskega študija, in se je kljub temu prijavil na razpis in sklenil Pogodbo, je s tem prevzel tveganje, da bo v posledici nastopa zamude moral plačati pogodbeno kazen.
V obravnavani zadevi je šlo za obliko državne pomoči in bi toženec pridobil neupravičeno konkurenčno prednost pred drugimi, če bi kljub zamudi obdržal celotna prejeta sredstva.
stvarna pristojnost - gospodarski spor - spor o nedopustnosti izvršbe - izključna stvarna pristojnost okrožnega sodišča - subjektivni in objektivni kriterij - krajevna pristojnost - pristojnost za spore v izvršilnem postopku
Spor med dolžnikom in upnikom o nedopustnosti izvršbe ne predstavlja spora o stvarnih pravicah, zato glede uporabe postopka v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti objektivnega kriterija iz drugega odstavka 481. člena ZPP.
Kadar oporoka ne izraža prave zapustnikove volje ali če pri sestavi oporoke niso bili upoštevani predpisani pogoji glede njene oblike, je takšna oporoka izpodbojna. Prenehanje njenega obstoja je mogoče doseči z zahtevkom za njeno razveljavitev (61. in 76. člen ZD). Če pa zapustnikov podpis na oporoki ni pristen in je torej oporoka ponarejena, potem sploh ni veljavno nastala. V takem primeru je po prvem odstavku 181. člena ZPP mogoče zahtevati ugotovitev njene nepristnosti oziroma ničnosti po splošnih pravilih o pogojih za veljavnost pravnih poslov (51. člen v zvezi s 14. členom in drugim odstavkom 1. člena OZ).
Sodišče si mora v skladu z 285. členom ZPP sicer prizadevati, da stranka postavi dejanskemu stanju ustrezen tožbeni predlog, ne sme pa namesto nje oblikovati tožbenega zahtevka, niti posegati v njene procesne dispozicije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00055143
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 347, 347/3, 347/3-1.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - vrnitev denacionalizirane nepremičnine v naravi - denacionalizacijski postopek - odločba o denacionalizaciji - poslovni prostor - dejanska etažna lastnina - solastninska pravica - vrnitev podržavljenega premoženja v obliki solastninskega deleža na nepremičnini - pritožbena obravnava
Ker zaradi zmotne presoje, da je med pravdnima strankama nesporno, da je bil poslovni prostor vrnjen le v solastninskem deležu, sodišče ni ocenilo dokazov, predloženih za dokazovanje trditve, da je bil v denacionalizacijskem postopku vrnjen celoten poslovni prostor.
Pravilna je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da je toženec s tem, ko je vgradil cenejši rabljeni del, zaračunal pa dražjega novega, ki ga dejansko ni vgradil, za to razliko v ceni obogaten, tožnik pa prikrajšan, ne da bi za to obstajal temelj (190. člen OZ).
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve - grozeča težko nadomestljiva škoda - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - zahteva za sklenitev glavne pogodbe na podlagi sklenjene predpogodbe - predpogodba - prepoved razpolaganja z nepremičninami - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - objektivna nevarnost
Ob predpostavki, da je predpogodba veljavno sklenjena, tožnika tako utemeljeno pričakujeta sklenitev prodajne pogodbe. Tožnika v predlogu za začasno odredbo pravilno opozarjata, da bo uveljavitev terjatve na sklenitev prodajne pogodbe v celoti onemogočena, če bo toženec predmetne nepremičnine odsvojil dobrovernemu tretjemu. S tem opozorilom sta glede na specifičnost terjatve, katere zavarovanje predlagata, za verjetno izkazala obstoj objektivne nevarnosti, da bo brez izdaje predlagane začasne odredbe uveljavitev njune terjatve onemogočena. Pri zavarovanju nedenarne terjatve zadošča objektivna (in ne subjektivna) nevarnost.
formalni preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega predloga - predlog za pregon - upravičena oseba - več oškodovancev
Če je s kaznivim dejanjem oškodovanih več oseb, se pregon začne oziroma nadaljuje na pregon kateregakoli od njih. Za vložitev obtožnega predloga tako zadošča, da je eden od oškodovancev podal predlog za pregon.
razglasitev pogrešanca za mrtvega - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča - zavrženje predloga - najtesnejša vez s pravom - razveljavitev sklepa
Skladno z 78. členom ZMZPP je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za razglasitev slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče. V obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti zadnjega stalnega ali začasnega prebivališča pogrešanega. Tako se izkaže, da je odločilna okoliščina, ki kaže na najtesnejšo zvezo z našim pravom, dejstvo, da je pogrešani zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin na območju sodišča prve stopnje oziroma Republike Slovenije. Zato po zbranih podatkih v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP).
najemna pogodba - službeno stanovanje - odselitev v dom starejših občanov - slabo zdravstveno stanje - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - obstoj najemne pogodbe - aneks k najemni pogodbi - uporabnik stanovanja - pravni naslov za bivanje v stanovanju - zavrnitev tožbenega zahtevka
Ob veljavni najemni pogodbi je veljaven tudi aneks št. 1 k tej pogodbi, ki (še vedno) predstavlja podlago za toženčevo zakonito bivanje v stanovanju.
ZIZ člen 36.. ZPP člen 116, 431, 441.. ZST-1 člen 1, 1/3.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za plačilo sodne takse - izvršba na podlagi izvršilnega naslova
Drži, da novejša sodna praksa dovoljuje predlog za vrnitev v prejšnje stanje v primeru zamude za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi. Vendar, kot ugotavlja sam dolžnik, gre za primere, ko je sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine. Tak sklep ne obsega le dovolilnega dela, temveč tudi kondemnatorni del, v katerem je dolžniku naložena poravnava terjatve v 3 oziroma 8-dnevnem roku. S sklepom o izvršbi sodišče ne dovoli le oprave izvršbe, temveč izda tudi plačilni nalog. Postopek izdaje plačilnega naloga ureja Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 431. do 441. členu, zato je pri odločanju o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje potrebno izhajati ne le iz 36. člena ZIZ, ampak tudi iz določb ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje (116. do 120. člen), ki predloga ne omejuje zgolj na zamujen rok za ugovor in pritožbo. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, saj upnik že ima izvršilni naslov, na podlagi katerega je predlagal izvršbo, sodišče prve stopnje pa je s sklepom o izvršbi le dovolilo opravo izvršbe.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00055116
ZNP-1 člen 203, 214. OZ člen 302, 305, 305/1. ZST-1 člen 6, 34, 34/1, 34a.
sodni depozit - položitev stvari pri sodišču - pogoji sodnega depozita - prevzem deponiranega zneska - zastaranje pravice - zastaralni rok - vrnitev depozita - jemanje položenih stvari nazaj - plačilo sodne takse - postopek za plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Ko 214. člen ZNP-1 določa petletni rok za zastaranje pravice do prevzema deponiranega predmeta, to ne pomeni, da predlagatelj (dolžnik) ne bi mogel predlagati krajšega roka za prevzem. Kot je že bilo poudarjeno v sodni praksi, pogoje v postopku sodnega depozita določi predlagatelj, sodišče pa je nanje vezano.
nesklepčna tožba - nesklepčnost tožbe - naknadna nemožnost izpolnitve pogodbene obveznosti - bistveno spremenjene okoliščine po sklenitvi pogodbe - tožba na razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - razveza prodajne pogodbe
Razglasitev epidemije zaradi virusa COVID sama po sebi ne more pomeniti spremenjenih okoliščin po 112. členu OZ in nemožnost izpolnitve obveznosti tožeče stranke. Tožeča stranka je trdila, da zaradi epidemije ni mogla priti do kredita, ker so bile banke zaprte. Banke so delovale in samo ta okoliščina ne more biti dovolj, da bi bila tožba sklepčna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00055474
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 5, 8. ZVPot člen 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-4. OZ člen 86, 86/1.
švicarski franki (CHF) - kreditna pogodba v CHF - valutna klavzula v CHF - pojasnilna dolžnost banke - obseg pojasnilne dolžnosti - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - skladnost zakona z direktivo - neposredna uporaba direktive - aleatorna pogodba - načelo vestnosti in poštenja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - kreditna tveganja - slaba vera banke - ukrepi banke
Višjo stopnjo varstva potrošnikov kot Direktiva 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah na podlagi 8. člena Direktive zagotavlja tudi ZVPot, ki zaradi tega, ker vanj ni bil prenesen drugi odstavek 4. člena Direktive, presojo nepoštenosti glavnega predmeta pogodbe omogoča tudi, če je ta jasen in razumljiv.
Aleatorna pogodba, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, v času sklenitve pogodbe ni bila nedopustna ali nedovoljena, četudi je vsebovala izpostavljenost neomejenemu valutnemu tveganju (oz. je bilo tveganje precejšnje ali neobvladljivo). S sklenitvijo kredita z valutno klavzulo ali sklenitev kredita v tuji valuti, kot v obravnavani zadevi, postane obveznost posojilojemalca res odvisna od gibanja tečaja tuje valute. A takšnega pogoja ni avtomatično šteti za nepoštenega v luči ZVPot. V izpodbijani sodbi je namreč obsežno in prepričljivo obrazloženo, da je (bilo) tečajno tveganje podano na obeh straneh in ne, da je bilo celotno tečajno tveganje preneseno na tožnika.
Odločilno je, da je toženka tožniku zagotovila deloma pomanjkljiva pojasnila, dolžna pa je bila predstaviti konkretnejše, oprijemljivejše informacije glede posledic zelo velike depreciacije domače valute na višino njegovih kreditnih obveznosti za celotno obdobje odplačevanja kredita, torej pomembne za oceno končne cene kredita. V ta okvir pa bi sodila tudi informacija, da dejansko prevzema neomejeno valutno tveganje. Da bi bil tožnik o tem seznanjen, v izpodbijani sodbi ni ugotovljeno. Toženka ni ugovarjala trditvam tožnika, da ni bil obveščen o prevzemanju neomejenega tveganja. Namreč gibanje tečaja CHF/EUR je tudi za banko popolna neznanka (ni mogoče napovedati ne smeri ne obsega gibanja), pri čemer so možne tudi velike spremembe tečaja zlasti v času gospodarskih kriz, ki jim lahko bistveno otežijo odplačevanje kredita. Bistvo te informacije je, da ni mogoče vnaprej napovedati, ali bo kredit v CHF zaradi začetnih prednosti tudi dejansko cenejši kot kredit v EUR. Takšna informacija tožniku, kot je moč razbrati iz izpodbijane sodbe, brez dvoma ni bila predstavljena. Toženka ni prosta obveznosti, da tožnika obvesti tudi o tem, da zaradi nepredvidljivosti tečajnih sprememb, upoštevajoč ročnost kredita, prevzema valutno tveganje za kakršnokoli spremembo tečaja, in mu pojasni o dejanskih posledicah tveganj v primeru velikega znižanja vrednosti valute. Zaradi pomanjkljivih informacij se tožnik tako ni mogel zavedati in razumeti dejanskega obsega dolgoročnega tveganja, povezanega z mogočimi nihanji menjalnih tečajev, posledično pa tudi ni bil zmožen realno oceniti ekonomskih posledic pogodbenega pogoja na svoje finančne obveznosti.
Ugotovitev, da je banka opravila pomanjkljivo pojasnilno dolžnost (zaradi česar gre za nejasno pogodbeno določilo, ki se razlaga v korist potrošnika), še ne pripelje do ničnostne pravne posledice. Pritožbeno sodišče sprejema argumentacijo sodišča prve stopnje, s katero je utemeljilo zaključek, da je bila tožena stranka ob sklenitvi sporne kreditne pogodbe dobroverna. Ta temelji na ugotovitvi, da glede na tedanje dostopne informacije glede gibanja tečaja ni vedela in ni mogla vedeti (predvideti), da se bo tečaj CHF povečal tako, da bo ta sprememba v dobi odplačevanja kredita močno obremenila tožnika. Da je bila svetovna gospodarska kriza in posledičen velik padec EUR v razmerju do CHF (v letu 2015) za bančne strokovnjake pričakovana, se lahko zdi očitno le v sedanjosti iz perspektive preteklih dogodkov, ki so sledili. Toženka je v trenutku sklepanja pogodbe vedela, da se tečajno razmerje lahko spremeni, glede na svoje znanje in izkušnje je lahko pričakovala, da se bo to glede na ročnost spornega kredita in običajno dinamiko ekonomskega cikla zgodilo, ni pa mogla vedeti (oz. z gotovostjo in zanesljivostjo napovedati), kdaj in v kakšni višini.
V zvezi z možnostjo razbremenitve tveganja je ključna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imel tožnik možnost poslužiti se ukrepov, s katerimi je/bi lahko tveganje omejil. Banka je s pogodbo ponudila možnost razbremenitve valutnega tveganja z zamenjavo valute oziroma spremembo kredita in predčasno poplačilo kredita, kar je bilo namenjeno uravnoteženju tega tveganja.