ZDR-1 člen 6, 6/6, 85, 85/1, 85/2, 89, 89/1, 89/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - diskriminacija - neenako obravnavanje
S sklicevanjem na dolžnost enake obravnave delavcev bi bilo od tožene stranke nesprejemljivo zahtevati, da ob ugotovljenih zakonskih pogojih tožniku ne bi smela izdati pisnega opozorila in odpovedi v primeru ponavljanja kršitev delovnih obveznosti samo zato, ker naj bi zoper nekatere druge delavce ob enakih kršitvah ukrepala mileje ali sploh ne. Ni namreč enakosti v nepravu. Za ta spor torej niso pomembne (sicer pa tudi niso bile dokazane) navedbe o neenakem obravnavanju tožnika z viličaristom in drugimi delavci pri podaji pisnega opozorila in odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 4, 15, 15/3.
stroški pravdnega postopka - materialni stroški, povezani z izdelavo izvedenskega mnenja - materialni stroški
Sodna praksa je zavzela stališče, da med materialne stroške iz tretjega odstavka 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku sodijo zlasti stroški za kopije, poštnine, kuverte, torej stroški, ki so nujno potrebni za izdelavo samega izvedeniškega mnenja, ne pa tudi stroški, ki jih je izvedenec imel zato, da je delo kot izvedenec lahko opravil.
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 286, 286/3, 286/4.. ZDR-1 člen 114, 114/1, 118, 118/1, 137, 137/7, 138, 138/1, 138/2, 200, 200/3.. ZPIZ-2 člen 27, 28, 28/1, 28/1-2, 28/1-3, 133, 133/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starejši delavec - posebno varstvo pred odpovedjo - reintegracija - čakanje na delo doma - višina nadomestila
Tožnik v pritožbi neutemeljeno vztraja na stališču, da mu je za čas čakanja na delo doma pripadalo polno, 100 % nadomestilo plače, saj pogoja za odreditev čakanja - namen ohranitve zaposlitve in začasnost ukrepa - nista bila izpolnjena, glede na to, da je tožnik 1. 6. 2020 dobil odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da zgolj zato, ker je bila tožniku kasneje odpovedana pogodba o zaposlitvi, še ni odpadla podlaga za 80 % nadomestilo plače po določbi drugega odstavka 138. člena ZDR-1. Pri tem je pravilno obrazložilo, da tožnik ne uveljavlja, da mu tožena stranka v navedenem obdobju zaradi razglašene epidemije ne bi mogla začasno zagotavljati dela, in da tožnik ni dokazal, da tožena stranka v trenutku odreditve čakanja na delo doma ni imela namena ohraniti njegove zaposlitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00055137
ZOdv člen 17. OZ člen 766. ZPP člen 458. Odvetniška tarifa (2015) člen 1.
pogodba o naročilu (mandat) - mandatno razmerje med stranko in odvetnikom - obstoj mandatnega razmerja - odvetniška storitev - plačilo odvetniških storitev - soglasje volj - pogajanja - spor majhne vrednosti
Stranka je oseba, za katero odvetnik izvrši pravno storitev na podlagi pooblastila oziroma oseba, v korist katere je pooblastilno razmerje sklenjeno ali za katero opravi odvetnik pravno storitev po sklepu pristojnega organa (naročnik storitve).
Naročilo je predpogoj, da se storitev lahko zaračuna. Za to pa je potrebno soglasje volj (s strani tožnice za sprejem naročila in s strani toženca za naročilo tožnici). Stranki sta bili na sestanku šele v fazi pogajanj, v tej fazi pa še ne pride do soglasij volj.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - primerna višina odškodnine za negmotno škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine - spolna nedotakljivost
Pravilno je pojasnjeno, da nepremoženjska škoda po 181. členu OZ ne izključuje drugih vrst nepremoženjske škode iz prvega odstavka 179. člena OZ, če so te podane.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost - razpolaganje s premoženjem
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožniku ni uspelo izkazati obstoja subjektivne nevarnosti. Glede na navedbe v tožbi in v predlogu za izdajo začasne odredbe je pravilno ugotovilo, da tožnik ni podal navedb o aktivnem razpolaganju prve toženke s premoženjem, ki bo onemogočilo ali otežilo uveljavitev vtoževane terjatve. Sodišče prve stopnje je glede na vsebino predloga za izdajo začasne odredbe ugotovilo in tega pritožnik ne uspe izpodbiti, da so navedbe, da je prva toženka na skrivaj in na goljufiv način prodajala vse nepremičnine, splošne in nekonkretizirane. Zato pritožbena navedba, da že dejanje, da je prva toženka skrivaj prodajala skupno premoženje, pomeni, da je očitno sposobna namenoma izvrševati protipravna ravnanja, izkazuje zgolj pritožnikov lastni zaključek, ki pa ni dokazno podprt.
ZTLR člen 28, 54, 72. SPZ člen 28, 43, 43/2, 217, 269. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/5.
tožba in nasprotna tožba - vznemirjanje lastninske pravice - priposestvovanje stvarne služnosti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - upiranje izvrševanju služnosti - dobra vera - priposestvovalna doba - priposestvovanje lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice v stečaju - pridobitev neobremenjene lastninske pravice - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - dolžnost prijave terjatev v stečajnem postopku - posledice stečaja - prekinitev teka roka - tek priposestvovalne dobe - konkurenca pridobitnih naslovov - izviren način pridobitve stvarne pravice - pozneje pridobljena lastninska pravica - neprijava izločitvene pravice v stečaju - prednostna pravica
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta toženca služnost hoje in vožnje priposestvovala, saj sta dvajset let do svojih zemljišč dostopala čez zemljišče 365/2 in čez del zemljišča 364/5, pri čemer je zaključilo, da tožnik ni uspel dokazati, da bi do nasprotovanja uporabe dostopa prišlo že pred njegovim lastništvom.
Nepomembna je okoliščina, kje je lokacijska in gradbena dokumentacija za izgradnjo objekta tožencev predvidevala dostop do njunega objekta. S to okoliščino tožnik zanika dobro vero tožencev glede priposestvovanja služnosti, ki pa se ob dvajsetletni priposestvovalni dobi ne zahteva. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, namreč stvarna služnost nastane že z njenim dejanskim izvrševanjem 20 let, če lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval (tako 54. člen ZTLR kot tudi 217. člen SPZ).
Toženca sta lastninsko pravico na delu parc. št. 365/3, 364/5 in 369/4 priposestvovala, saj sta bila v opravičljivi zmoti o tem, da jima pripada celoten del zemljišča, na katerem stojita betonski temelj in ograja.
Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o priposestvovanju služnosti je tudi ob upoštevanju okoliščine stečaja materialnopravno pravilna. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je do priposestvovanja služnosti prišlo konec leta 2017. Iz pritožbenih navedb pa izhaja, da je tožnik nepremičnine kupil leta 2016. Iz navedenega sledi, da toženca v času, ko je tožnik nepremičnine kupil v stečaju, služnosti na teh nepremičninah še nista priposestvovala. Zatorej služnosti v stečajnem postopku do trenutka tožnikovega nakupa nista mogla uveljavljati. Nečesa, kar ne obstaja, namreč ni mogoče uveljavljati niti v stečajnem postopku. Povedano drugače: stečaj ne more vplivati na nekaj, kar ob njegovem začetku še ni obstajalo. Posledično ni mogoče govoriti o pasivnosti tožencev. ZFPPIPP pa ne določa, da bi začetek stečajnega postopka imel za posledico prekinitev teka priposestvovalne dobe. Tako je priposestvovalna doba kljub stečajnemu postopku nad takratnim lastnikom nepremičnin parc. št. 364/5 in 365/2 tekla naprej.
Tožnik bi lahko ohranil nepremičnine, ki jih je kupil v stečaju, proste stvarne služnosti, če bi se uporabi dostopa uprl. Ker pa je dokazni postopek pokazal, da je do spora glede uporabe dostopa prišlo šele v juliju 2018, pogoji za priposestvovanje služnosti pa so se po ugotovitvi sodišča prve stopnje stekli že konec leta 2017, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zahtevku na priposestvovanje služnosti ugodilo.
Vrhovno sodišče se je tudi glede konkurence pridobljene lastninske pravice na podlagi priposestvovanja in lastninske pravice na podlagi nakupa na javni dražbi od stečajnega dolžnika že izreklo in ob uporabi petega odstavka 342. člena ZFPPIPP dalo prednost slednji pravici.
prekinitev postopka zaradi smrti stranke - smrt pooblastitelja - smrt predlagatelja - smrt stranke ni razlog za prekinitev postopka - pooblastilo pooblaščenca - procesno učinkovanje pooblastilnega razmerja
Postopek se prekine le, če med postopkom umre stranka, ki je ne zastopa pooblaščenec. Procesno pooblastilo s smrtjo stranke namreč ne preneha. V predmetnem nepravdnem postopku je druga predlagateljica imela pooblaščenca, odvetniško pisarno A. A., zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je postopek nadaljevalo brez prekinitve.
Pri opravljanju tožnikovega dela se zahteva posebna pozornost in zbranost, potrebno je zelo hitro reagirati, saj je od reakcije operaterja lahko odvisno tudi življenje posameznika. Glede na to ni mogoče dopustiti, da bi tožnik delo opravljal pod vplivom (tudi le 0,13 mg) alkohola. Morda v konkretnem primeru tožnikovo delo pod vplivom alkohola ni imelo posledic, bi jih pa lahko imelo, pri čemer se je skladno s 37. členom ZDR-1 delavec dolžan vzdržati tudi ravnanj, ki bi glede na naravo dela, ki ga opravlja, lahko škodovala interesom delodajalca. Po presoji pritožbenega sodišča delavcu tudi ni mogoče prepustiti ugibanja, pri kolikšni vrednosti alkohola je toliko vinjen, da za delo ni sposoben.
zavrnitev predloga za prekinitev postopka - sposobnost biti stranka v postopku - procesno nasledstvo - smrt stranke med postopkom - pravice pooblaščenca po smrti stranke
Postopek se prekine le, če med postopkom umre stranka, ki je ne zastopa pooblaščenec. Procesno pooblastilo s smrtjo stranke namreč ne preneha.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe navedlo le dejstveno podlago za pravni zaključek o izpolnjenosti pogoja iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, medtem, ko dejstvene podlage za pravni zaključek o izpolnjenosti preostalih zakonskih pogojev ni navedlo. Glede preostalih zakonskih pogojev je zapisalo zgolj zakonski dejanski stan brez vsakršnih dejstev, iz katerih bi lahko takšni pravni zaključki izhajali oziroma jih utemeljevali. Zato je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odmera stroškov - odmera po prostem preudarku - odmera stroškov v nepravdnem postopku - pravica do povrnitve stroškov - vsaka stranka krije svoje stroške
Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na načelo pravičnosti. Predlagatelj je postopek upravičeno začel, saj je bila ugotovljena visoka stopnja ogroženosti otroka, ki je potreboval hospitalno obravnavo. Prav tako mu ni mogoče očitati, da bi postopek neutemeljeno zavlačeval, temveč se je ta podaljšal zaradi vztrajanja pritožnice, ki ni podala soglasja k umiku predloga. Vse vloge, na katere se sklicuje v pritožbi, so bile podane že po umiku predloga in vrnitvi otroka ter za samo ureditev razmerja niso bile potrebne.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada za delo izvedenca - zahtevnost izvedenskega mnenja - vrednotenje izvedenskega mnenja - kriteriji za oceno zahtevnosti - zahtevno izvedensko mnenje
Utemeljeno je pritožbeno stališče, da vsako izvedensko mnenje predpostavlja znanje in izkušnje z določenega strokovnega področja, ni pa utemeljeno, da v nobenem primeru ni podlage za oceno, da je mnenje manj zahtevno. Oprava izvedenskega dela lahko terja le uporabo preverjenih spoznanj stroke in ni časovno zamudna.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - neplačevanje najemnine in tekočih stroškov - krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe - pisni opomin - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Ker je bil toženec v skladu z zakonskimi zahtevam pozvan na plačilo zapadlih neplačanih obveznosti v postavljenem roku, vendar pa se na pozive ni odzval, je podan dejanski stan, ki utemeljuje odpoved najemne pogodbe. Odločitve ne more spremeniti niti pritožbeno izvajanje o pobotu najemnine s plačilom zneska 20.000,00 EUR ter vlaganjem v stanovanje, ker navedenega toženec ni dokazal.
Pogoj za preklic darila torej ni le huda nehvaležnost, pogoj je tudi pravočasnost preklica. Enoletni rok je materialni prekluzivni rok, to pomeni, da z njegovo zamudo pravica zahtevati preklic darila preneha po samem zakonu, pravočasnost preklica je pravno odločilno dejstvo za presojo utemeljenosti zahtevka.
Pod točkama 1 in 2 obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje povzelo tožnikovo trditveno podlago, vendar brez odločilnih dejstev, potrebnih za presojo pravočasnosti vložene tožbe (preklica darila), med razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi utemeljuje svojo odločitev o utemeljenosti podrednega tožbenega zahtevka pa tudi ni najti razlogov o odločilnih dejstvih glede pravočasnosti tožbe.
duševno zdravje - sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Za sprejem osebe v psihiatrično bolnišnico pod nadzorom morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00055075
ZKP člen 372, 372-3, 383, 383/2. KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 53/3, 59.
kazenska sankcija - enotna kazen zapora - delna razveljavitev sodbe - ne bis in idem - res iudicata
V predmetni zadevi je bila že dne 29. 1. 2021 izdana sodba sodišča prve stopnjeje. Pritožbeno sodišče jo je delno razveljavilo, in sicer le v odločbi o kazenski sankciji in stroških kazenskega postopka ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V nerazveljavljenih delih - v odločbi o krivdi - pa je izpodbijano sodbo potrdilo.
Izpodbijana sodba vsebuje tudi odločbo o krivdi. Ker je sodišče prve stopnje ponovno odločilo o obtoženčevi krivdi, je odločilo o že razsojeni stvari in s tem kršilo načelo ne bis in idem.
Sodišče prve stopnje je ob preklicu pogojnih obsodb (ponovno) določilo kazni zapora. Tudi v tem primeru gre za res iudicata. Ker sta bili kazni zapora v omenjenih pogojnih obsodbah že določeni, bi to moralo zgolj ugotoviti, nato pa ti dve kazni pri izreku enotne kazni upoštevati kot že določeni.
ugovor zastaranja - rok za uveljavljanje nujnega dednega deleža - zmanjšanje oporočnih razpolaganj - vrednost zapuščine - obseg zapuščine
V obravnavani zadevi je potrebno upoštevati specifično situacijo, ker je bila zapuščina sestavljena iz premoženja v Sloveniji in premoženja na Hrvaškem, glede katerega je bil že izdan sklep o dedovanju. Pri ugotavljanju vrednosti zapuščine se mora vrednostno upoštevati vse premoženje iz 28. člena ZD, torej tudi tisto premoženje, ki je bilo že predmet dedovanja po sklepu hrvaškega sodišča. Zapustnikovo premoženje je torej potrebno obravnavati celostno.