duševno zdravje - sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Za sprejem osebe v psihiatrično bolnišnico pod nadzorom morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00057308
ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1.. ZPP člen 315, 315/1.. ZVZD-1 člen 5, 41, 41/1.. ZPCP-2 člen 35.
vmesna sodba - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - soprispevek
Ko je tožnik hotel s privezovalnimi pasovi (gurtnami) privezati kontejner na prikolico tovornjaka, je stopil na stransko desko na prikolici tovornjaka. Ker pa se je gurtna odpela, je padel na tla in se hudo telesno poškodoval, saj je prišlo do zloma ledvenega vretenca.
Direktor tožene stranke je priznal, da konkretnih navodil za privezovanje kontejnerjev tožniku ni dal, po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje pa tudi tožena stranka ni bila seznanjena s pravilnim oziroma varnim načinom privezovanja kontejnerjev.
ZPP člen 328, 328/1. ZBPP člen 40, 40/7, 46, 46/3.
sklep o popravi - brezplačna pravna pomoč - nakazilo stroškov postopka - priznanje stroškov postopka
Ker pooblaščenec tožeče stranke ni odstopil od odobrene brezplačne pravne pomoči, je pritrditi razlogom sodišča prve stopnje, da je bila z izpodbijanim sklepom popravljena le očitna pisna pomota, to je da tožena stranka priznane stroške plača neposredno tožeči stranki, namesto pravilno, da jih nakaže na račun Okrožnega sodišča v Mariboru, vsebinsko pa odločitev ni bila spremenjena.
Obseg stroškov, ki jih je sodišče priznalo tožeči stranki in jih mora povrniti tožena stranka, se ni spremenil (t.j. 3.726,09 EUR). Po določbi sedmega odstavka 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) se v primeru, če je znesek, za katerega je sodišče v odločbi o stroških postopka po tretjem odstavku 46. člena tega zakona odločilo, da ga mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, višji od zneska brezplačne pravne pomoči, ki ga pozneje strokovna služba za BPP po šestem odstavku tega člena odobri, in je nasprotna stranka znesek iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona že plačala v korist proračuna Republike Slovenije, upravičencu do brezplačne pravne pomoči iz proračuna povrne znesek v višini razlike do neodobrenega dela brezplačne pravne pomoči. Če nasprotna stranka navedenega zneska še ni plačala v korist proračuna Republike Slovenije, se terjatev v tem delu odstopi upravičencu do brezplačne pravne pomoči.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1, 49/2, 50.
izvedenina - izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca - dokaz s sodnim izvedencem - pridobitev pravice do uveljavljanja plačila - skrbnost dobrega strokovnjaka - izdelava elaborata parcelacije - zavrnitev zahtevka za plačilo - pripombe na izvedensko mnenje
Izvedenec pridobi pravico do plačila stroškov in nagrade za delo takrat, ko v celoti izpolni svojo nalogo, to je, ko odgovori na vprašanja, ki mu jih je naložilo sodišče. Sodišče bi lahko odmero nagrade za delo sodnega izvedenca zavrnilo le, če bi bilo mnenje izdelano očitno v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in izvedenec na zastavljena vprašanja ne bi odgovoril.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - seznanitev s kršitvijo - zmotna uporaba materialnega prava
Pritožba utemeljeno navaja, da se kršitev iz odpovedi nanaša na obdobje, preden je bil tožnik sploh seznanjen s pisnim opozorilom po 85. členu ZDR-1. Ker je bil s pisnim opozorilom seznanjen 29. 8. 2019, bi mu tožena stranka lahko zakonito podala redno odpoved iz krivdnega razloga le za kršitve, ki bi jih storil po seznanitvi s pisnim opozorilom, saj je namen opozorila prav v tem, da delavec v nadaljevanju ne krši več pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. Na to jasno kaže formulacija prvega odstavka 85. člena ZDR-1, ki določa možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.
zvišanje preživnine - stroški bivanja - potrebe otroka in zmožnosti staršev
Sodna praksa sledi stališču, da je smisel preživnine v sprotnem zagotavljanju finančnih sredstev za življenje. Zato je pravilo, da se preživnina določi v mesečnem znesku vnaprej (131.c člen ZZZDR), za mladoletne otroke pa še, da se plačuje v denarju (prvi odstavek 131.a člena ZZZDR). Tudi določba 132. člena ZZZDR o usklajevanju z izvršilnim naslovom določene preživnine z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji kaže na to, da mora biti (celotna) preživnina določena v denarju. Vrhovno sodišče je od načelne strogosti določbe prvega odstavka 131.a člena ZZZDR, ki predvideva denarno preživnino za mladoletne otroke, že odstopilo, a le v primerih, ko se preživninska zavezanca tako dogovorita. Bistveni pogoj je, da je s takšnim dogovorom varovana koristi otroka. Glede na podatke v spisu pa se preživninska zavezanca o preživninski obveznosti nista uspela dogovoriti drugače.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00055265
ZKP člen 144, 144-6, 277, 277/1, 277/1-1, 277/2, 278, 278/1. KZ-1 člen 257, 257/3.
oškodovanec kot tožilec - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Prevzem pregona zoper osumljenca zaradi kaznivega dejanja po tretjem odstavku 257. člena KZ-1 po tistem, ko je državni tožilec zavrgel kazensko ovadbo, je dopusten pod pogojem, da je prevzemnik pregona oškodovan. Ob ugotovitvi, da ta pogoj ni izpolnjen, se obtožnica oškodovanca kot tožilca kot nedovoljena zavrže iz razloga drugega odstavka 277. člena ZKP.
ZDR-1 člen 6, 6/6, 85, 85/1, 85/2, 89, 89/1, 89/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - diskriminacija - neenako obravnavanje
S sklicevanjem na dolžnost enake obravnave delavcev bi bilo od tožene stranke nesprejemljivo zahtevati, da ob ugotovljenih zakonskih pogojih tožniku ne bi smela izdati pisnega opozorila in odpovedi v primeru ponavljanja kršitev delovnih obveznosti samo zato, ker naj bi zoper nekatere druge delavce ob enakih kršitvah ukrepala mileje ali sploh ne. Ni namreč enakosti v nepravu. Za ta spor torej niso pomembne (sicer pa tudi niso bile dokazane) navedbe o neenakem obravnavanju tožnika z viličaristom in drugimi delavci pri podaji pisnega opozorila in odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - primerna višina odškodnine za negmotno škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine - spolna nedotakljivost
Pravilno je pojasnjeno, da nepremoženjska škoda po 181. členu OZ ne izključuje drugih vrst nepremoženjske škode iz prvega odstavka 179. člena OZ, če so te podane.
ZDR-1 člen 155, 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53.. ZPP člen 7, 7/1, 212, 328, 362, 362/2.
misija - slovenska vojska - pomanjkljiva trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - novote - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Tožnik ni za noben dan, ko naj bi mu bila kršena pravica do tedenskega počitka, navedel, ob kateri uri naj bi se mu počitek pričel, niti kdaj naj bi se ta končal, oziroma kdaj je pričel z delovnimi nalogami in kdaj z njimi končal, čeprav je bilo trditveno in dokazno breme na njem. Le povsem na splošno je navajal, da je pred patruljo in po patrulji opravljal naloge, zaradi katerih mu tedenski počitek pred nastopom nove delovne naloge ni bil zagotovljen, ter predlagal svoje zaslišanje in zaslišanje prič.
uporaba svojega jezika - pravni pouk o pravici do uporabe svojega jezika - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obvestilo o seji pritožbenega senata - skrajšani postopek
Če sodnik zazna, da jezik udeleženca kazenskega postopka ni jezik, ki je v uradni rabi pred slovenskim sodiščem, mora o pravici uporabe svojega jezika dati ustrezen pouk v smislu 8. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00055075
ZKP člen 372, 372-3, 383, 383/2. KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 53/3, 59.
kazenska sankcija - enotna kazen zapora - delna razveljavitev sodbe - ne bis in idem - res iudicata
V predmetni zadevi je bila že dne 29. 1. 2021 izdana sodba sodišča prve stopnjeje. Pritožbeno sodišče jo je delno razveljavilo, in sicer le v odločbi o kazenski sankciji in stroških kazenskega postopka ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V nerazveljavljenih delih - v odločbi o krivdi - pa je izpodbijano sodbo potrdilo.
Izpodbijana sodba vsebuje tudi odločbo o krivdi. Ker je sodišče prve stopnje ponovno odločilo o obtoženčevi krivdi, je odločilo o že razsojeni stvari in s tem kršilo načelo ne bis in idem.
Sodišče prve stopnje je ob preklicu pogojnih obsodb (ponovno) določilo kazni zapora. Tudi v tem primeru gre za res iudicata. Ker sta bili kazni zapora v omenjenih pogojnih obsodbah že določeni, bi to moralo zgolj ugotoviti, nato pa ti dve kazni pri izreku enotne kazni upoštevati kot že določeni.
Pri opravljanju tožnikovega dela se zahteva posebna pozornost in zbranost, potrebno je zelo hitro reagirati, saj je od reakcije operaterja lahko odvisno tudi življenje posameznika. Glede na to ni mogoče dopustiti, da bi tožnik delo opravljal pod vplivom (tudi le 0,13 mg) alkohola. Morda v konkretnem primeru tožnikovo delo pod vplivom alkohola ni imelo posledic, bi jih pa lahko imelo, pri čemer se je skladno s 37. členom ZDR-1 delavec dolžan vzdržati tudi ravnanj, ki bi glede na naravo dela, ki ga opravlja, lahko škodovala interesom delodajalca. Po presoji pritožbenega sodišča delavcu tudi ni mogoče prepustiti ugibanja, pri kolikšni vrednosti alkohola je toliko vinjen, da za delo ni sposoben.
zavrženje pritožbe - zakoniti zastopnik pravne osebe - pooblastilo za zastopanje
Tožnico, ki je pravna oseba, v pravdi zastopa njen zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP), ki je določen z zakonom (drugi odstavek 78. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo njeno pritožbo, vloženo dne 20. 12. 2021, na podlagi ugotovitve, da je zakoniti zastopnik od 26. 10. 2021 B. B., ne A. A., ki za pritožbo tudi ni predložil pooblastila za zastopanje.
kupoprodajna pogodba - ničnost pogodbe - sosporništvo - enotno sosporništvo - ugovor res iudicata - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - objektivna identiteta tožbe - subjektivna identiteta - res iudicata kot procesna ovira - zavrženje tožbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - presoja pogojev za izdajo zamudne sodbe - vsebinsko obravnavanje tožbe
Za ugotovitev, da gre že za razsojeno stvar, mora med tožbenima zahtevkoma obstajati tudi subjektivna identiteta, kar je sodišče prve stopnje v nadaljevanju pravilno ugotavljalo in pravilno povzelo tudi temeljno pravilo v pravdnem postopku, da sodba učinkuje zgolj med pravdnima strankama (res iudicata ius facit inter partes), saj le takšno pravilo zagotavlja pravico do kontradiktornega postopka kot enega od ustavnih procesnih jamstev. Ali povedano drugače, pravnomočna odločitev sodišča lahko zavezuje le stranke postopka. A je v nadaljevanju sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo tudi, da je dopustna izjema od tega pravila in da v "nujnih“ primerih pravnomočnost sodbe učinkuje tudi proti tretjim osebam (extra partes oz. erga omnes).
subjektivna sprememba tožbe - naknadno sosporništvo - razširitev tožbe na drugo toženo stranko
V skladu z drugim odstavkom 191. člena ZPP mora novi toženec privoliti na razširitev tožbe, če pravdni postopek že teče. Izjeme od navedenega pravila ni.
delo v splošno korist - izvršitev kazni zapora - neoprava družbeno koristnega dela - probacijski postopek
Izkazano ravnanje, ko je dal obsojeni plačani zaposlitvi za določen čas in s tem torej lastnemu materialnemu okoriščenju prednost pred izpolnitvijo obveznosti iz naslova pravnomočne obsodilne sodbe tako potrjuje popolno izneverjenje do izrečene kazenske sankcije, v okviru katere mu je navkljub storitvi kar treh kaznivih dejanj in ne glede na njegovo predhodno kaznovanost sodišče prve stopnje vseeno dalo možnost, da ostane na prostosti ter izvršeno neodplačno oddela v splošno korist.