odpust obveznosti - nastanek terjatve - razmerje med upnikom in dolžnikom
Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi torej je, ali odpust obveznosti učinkuje tudi za terjatev, ki je bila dolžniku v plačilo naložena z delno zamudno sodbo, ki v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov, in v zvezi s tem vprašanje, kdaj je nastala terjatev, ki je bila dolžniku v plačilo naložena s citirano sodbo oziroma ali je nastala do 5. 3. 2015.
Res je, da je bila terjatev upnice dolžniku v plačilo pravnomočno naložena šele z nastopom pravnomočnosti delne zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru I P 1139/2013 z dne 5. 3. 2015, tj. 7. 6. 2016, in da je upnica šele z nastopom izvršljivosti te sodbe pridobila izvršilni naslov za prisilno izterjavo te terjatve. Vendar to samo po sebi ne pomeni, da je terjatev, o kateri je bilo odločeno s citirano sodbo, nastala šele s tem trenutkom. Kot izhaja iz navedb strank, terjatev, ki je predmet izvršbe, izvira iz poroštvene zaveze dolžnika za plačilo upničine terjatve iz naslova kredita. Odgovor na vprašanje, kdaj je nastala upničina terjatev do dolžnika, je odvisen od odgovora na vprašaje, kdaj je v obligacijskem razmerju med upnico in dolžnikom nastal pravni temelj, na podlagi katerega je upnica pridobila pravico zahtevati plačilo te terjatve od dolžnika.
prevzem kazenskega pregona - oškodovanec kot tožilec - zakonski prekluziven rok
ZKP oškodovancu omogoča, da v primeru, ko državni tožilec spozna, da ni podlage za pregon za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, v okviru osmih dni (oziroma po noveli ZKP-N v roku tridesetih dni) prevzame pregon (drugi odstavek 60. člena ZKP). Gre za korektiv zoper obtožbeni monopol državnega tožilca in nadzor nad morebitnimi nepravilnimi stališči državnega tožilca pri presoji vprašanja, ali so podani razlogi za kazenski pregon. Če oškodovanec kazenski pregon prevzame in vloži zahtevo za preiskavo, ki je nato s pravnomočnim sklepom sodišča zavrnjena, ker ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, lahko upravičeni tožilec kazenski postopek znova začne, če predloži nove dokaze, na podlagi katerih se sodišče prepriča, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo kazenskega postopka (409. člen ZKP). Če oškodovanec možnosti subsidiarnega pregona ne izkoristi in v zakonskem roku kazenskega pregona zoper osumljenca ne prevzame, zakon šteje, da je s tem odstopil od pregona. Zakonske domneve oškodovanega odstopa od pregona ni mogoče obiti na način, da bi oškodovanec vložil novo kazensko ovadbo, za isti historični dogodek in s tem ponovno odprl rok za prevzem kazenskega pregona, saj bi takšno ravnanje pomenilo izigravanje zakonskih določb, ki s prekluzivnimi roki omejujejo možnosti prevzema pregona s strani oškodovanca.
V zadevi po letu 2017 niso nastopile nove okoliščine, ki upravičujejo vložitev nove oziroma druge kazenske ovadbe. Pritožnik spregleda pravilno ugotovitev prvostopenjskega sodišča o tem, da se tudi ovadba iz leta 2021 nanaša na kaznivo dejanje goljufije po tretjem in prvem odstavku 211. člena KZ-1, predložen pa ni bil noben nov dokaz oziroma predstavljena kakšna druga okoliščina, na podlagi katerih bi bilo moč trditi, da ovadena že v času najema posojila nista imela namena le-tega vračati. Tega ne spremeni dejstvo, da je ovaditelj v času od prejšnje ovadbe, dosegel civilno zamudno sodbo zoper prvoosumljenega in da se nadeja enake sodbe zoper drugoosumljenega. Da sta oba osumljenca oškodovancu ostala dolžna je še vedno isti historični dogodek kot po ovadbi iz leta 2017, kar je tožilec zavrgel, saj je bil mnenja, da ne obstoji utemeljen sum, da bi osumljenca storila očitano jima kaznivo dejanje, oškodovanec takrat pregona ni nadaljeval, z naznanitvijo identičnega historičnega dogajanja, z bistveno enako dokazno podlago, pa ga ne more več.
ZPP člen 254, 254/3.. ZPIZ-2 člen 15, 63, 63/2, 63/2-3.
priznanje novih ali drugačnih pravic iz invalidskega zavarovanja - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - bolniški stalež
Tožnik neutemeljeno vztraja pri časovni razbremenitvi s skrajšanim 4 urnim delovnim časom zaradi tega, ker je že 8 let v skrajšanem 4 urnem bolniškem staležu. Ta se namreč nanaša na začasno nezmožnost za delo, ne pa na invalidnost in zmožnost opravljanja določenega dela s krajšim delovnim časom od polnega, to je dela z omejitvami, ki sta jih v predsodnem postopku ugotovili že obe invalidski komisiji in v sodnem postopku še sodni izvedenec.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je pri tožniku glede na predhoden invalidski postopek do dokončnosti izpodbijane odločbe, to je do 23. 11. 2020, sicer prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi katerega poleg časovne razbremenitve 6 ur dnevno potrebuje še dodatne fizične omejitve pri delu, vendar pa ne 4 urno časovno razbremenitev.
duševna bolezen - duševna motnja - psihične težave - agresivnost - psihotično dojemanje realnosti - ambulantno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - dokaz s sodnim izvedencem - sodni izvedenec - preizkus sklepa po uradni dolžnosti
Metanje predmetov z velike višine v naselju vsekakor ogroža stanovalce in druge mimoidoče ljudi. Nasprotni udeleženec zaradi nekritičnosti do svojega stanja in potrebnosti zdravljenja tako huje ogroža svoje zdravje, s svojimi nenadzorovami ravnanji pa lahko huje ogrozi tudi zdravje in celo življenje drugih.
ZP-1 člen 15, 15/1, 65, 65/3. ZMV-1 člen 39, 39/11.
zahteva za sodno varstvo - odgovorna oseba pravne osebe - direktor - dolžno nadzorstvo - izrek odločbe o prekršku - konkretizacija izvršitvenega dejanja
Ker je v obravnavani zadevi povsem jasno, da je bil direktor pravne osebe tisti, ki je bil dolžan po zakonu opraviti določeno dejanje in je s tem imel "dolžno nadzorstvo" nad samim seboj, v izreku plačilnega naloga ni bilo potrebno pisati nad kom naj bi opravljal dolžno nadzorstvo, in je opis dejanja kot izhaja iz izreka plačilnega naloga za odgovorno osebo pravne osebe dovolj konkretiziran.
Pritožnica očita sodišču prve stopnje, da je zgrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je zmotno povzelo izvedene dokaze, in sicer izpovedbo E. E. Tožeča stranka poskuša preko te postopkovne kršitve pravzaprav izpodbijati dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da podatki v spisu tega ne potrjujejo. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno povzelo omenjeno izpovedbo.
zahteva za sodno varstvo - prepozna pritožba - štetje rokov - zdravstveni razlogi storilca
Državni prazniki, sobote in nedelje oziroma drugi dnevi, ko se pri državnem organu ne dela, vplivajo na tek rokov za vložitev pravdnega sredstva le v primeru, če se rok za vložitev pravnega sredstva izteče na tak dan, sicer pa roki za vložitev pravdnega sredstva nemoteno tečjo tudi med vikendi.
vložitev pritožbe - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - neplačilo sodne takse za pritožbo - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - domneva umika pritožbe - nerelevantne pritožbene navedbe
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, ko torej toženka sodne takse ni plačala ob vložitvi pritožbe in ni bila oproščena plačila sodne takse niti ni bil dovoljen odlog ali obročno plačilo sodne takse, sodne takse pa tudi ni plačala v roku, ki ga je določilo sodišče v nalogu za plačilo sodne takse z opozorilom na posledice neplačila sodne takse, je sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP pravilno odločilo, da se šteje, da je toženka svojo pritožbo z dne 30. 3. 2021 (zoper sklep z dne 12. 3. 2021) umaknila.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - stroški postopka - dokazna ocena - pripravljalni narok - nagrada za zastopanje na naroku - samostojna storitev odvetnika
Tudi nasprotja v sodbi, katera navaja pritožba, koreninijo v nestrinjanju z dokazno oceno sodišča prve stopnje. Zatrjevanih nasprotij v sodbi ni, gre le za oceno vsakega dokaza posebej in vseh dokazov kot celote, kot to določa 8. člen ZPP.
Prvi narok je bil izveden takoj po zaključku poravnalnega naroka, zato je tožnik upravičen do nagrade za prvi narok, ne pa tudi do posebne nagrade za poravnalni narok.
zahteva za obračun plačila za delo in stroške izvršitelja
Pri odločanju o zahtevi upnika, da o obračunu izvršitelja odloči sodišče, je treba izhajati iz specialne določbe 38.c člena ZIZ. Ta določa, da lahko upnik, če ne soglaša z obračunom, v osmih dneh od prejema obračuna pri izvršitelju vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, izvršitelj pa zahtevo takoj posreduje sodišču, ki mora o njej odločiti v osmih dneh od prejema. Sodišče je na podlagi upnikove zahteve, da o obračunu odloči sodišče, dolžno opraviti sodni preizkus izvršiteljevega obračuna in odločiti, v kakšni višini je izvršitelj na podlagi izdanega obračuna upravičen do plačila. Takšnega preizkusa upniku ne more odreči z zavrnitvijo njegove zahteve. Pri tem drugi odstavek 38.c člena ZIZ ne določa nobenih pogojev v zvezi z obrazloženostjo upnikove zahteve. Da bi upnik dosegel sodni preizkus obračuna tako ni potrebna utemeljitev, zakaj z obračunom ne soglaša, in v tej zvezi upniku tudi ni treba navesti dejstev glede razlogov, zaradi katerih naj bi bil obračun napačen, in predlagati dokazov zanje. Zadošča namreč, da pri izvršitelju pravočasno vloži "golo" zahtevo, da o obračunu izvršitelja odloči sodišče (drugi odstavek 38.c člena ZIZ).
Za presojo pravilnosti in zakonitosti sklepa o izreku prenehanja veljavnost vozniškega dovoljenja so neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da pri prekršku, ki ga je storil 6. 11. 2021, ko je vozil motorno vozilo v cestnem prometu pod vplivom alkohola, ni šlo za zavestno opijanje, temveč so mu drugi gostje v lokalu v naročeno brezalkoholno pijačo vlili vodko, ki je med pitjem ni začutil.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.. ZPP člen 254, 254/3, 286b, 287, 287/2.
začasna nezmožnost za delo - III. kategorija invalidnosti - lažja telesna poškodba - zahteva po postavitvi novega izvedenca - izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje se je utemeljeno naslonilo na prepričljivo izvedensko mnenje sodne izvedenke, da bolečin tožnice v spornem času ni mogoče pripisati poškodbi, ki jo je utrpela v prometni nesreči dne 27. 1. 2019. Od 16. 2. 2019 dalje tako ni bilo več zdravstvenih razlogov, ki bi utemeljevali ugotovitev, da je tožnica v celoti začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe po tretji osebi izven dela. Posledično je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno zavrnilo dokazovanje z novim sodnim izvedencem. Svojo odločitev je skladno z drugim odstavkom 287. člena ZPP tudi ustrezno obrazložilo. Presodilo je, da ni nastala procesna situacija iz tretjega odstavka 254. člena ZPP in je že z dopolnitvijo mnenja in z zaslišanjem izvedenke odpravilo vsakršen dvom v pravilnost izvedenskega mnenja.
predlog za obnovo postopka - predlog za vrnitev zaplenjenega premoženja - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - vmesni sklep
Nestrinjanje pritožnika s sprejeto dokazno oceno in materialnopravno odločitvijo o obliki vračanja zaplenjenega premoženja v predhodnem postopku ne predstavlja pravno relevantnega obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP.
Predlog za obnovo postopka z novimi dejstvi in dokazi, ki se nanašajo na drugo materialnopravno upravičenje oziroma na drug zahtevek (konkretno: na delitev solastnine in vzpostavitev etažne lastnine) ni dovoljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00057210
ZPIZ-2 člen 133, 133/1, 140.. ZPP člen 224, 224/4, 236a, 236a/6, 236a/7, 287, 291, 302, 356.. ZPIZ člen 202, 202/1.. ZZOD člen 5.
zmotna uporaba materialnega prava - delna starostna pokojnina - zavarovalna doba - plačilo prispevkov - zavrnitev dokaznih predlogov - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena
Po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje podlage zavarovanja ni ustrezno razčistilo (ni se opredelilo do listin, ki bi lahko potrdile navedbe tožnika) in je sprejelo zaključek, da je bil tožnik zavarovan po podlagi 40 ter kot tak dolžan sam obračunavati in plačati prispevke. Ugotovitev pravilne podlage zavarovanja je ključna, saj bi se moralo v primeru, da je bil tožnik zavarovan po podlagi 1, tj. kot oseba v delovnem razmerju, tudi obdobje, za katera niso bili plačani prispevki, v skladu s prvim odstavkom 202. člena ZPIZ/92 šteti v pokojninsko dobo.
Razlog zakaj je sodišče prve stopnje zavrnilo neposredno zaslišanje priče v tem primeru ni sprejemljiv in predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno. Tožniku zaradi zavrnitve dokaznega predloga v postopku ni bilo omogočeno dokazovanje svojih trditev, da so bili plačani vsi prispevki kot edinemu zaposlenemu v družbi. Sodišče prve stopnje pa se niti ni opredelilo do že podane pisne izjave priče, da je bilo v tem času izplačevanje plač urejeno na način, da se pred plačilom prispevkov za pretekli mesec, plača v tekočem mesecu ni mogla izplačati.
stroški pravdnega postopka - dogovor o pravdnih stroških - obstoj dogovora - trditveno in dokazno breme
Ne glede na določbo prvega odstavka 158. člena ZPP sodišče ne vidi ovire, da se pravdni stranki, ki sta sklenili zunajsodno poravnavo, glede pravdnih stroškov sporazumeta za drugačen kriterij, kot ga določa 158. člen ZPP. Prednost je treba dati dispoziciji pravdnih strank. Trditveno in dokazno breme o obstoju dogovora o pravdnih stroških je na stranki, ki ga zatrjuje (212. člen ZPP), to je na tožeči stranki, ki pa ga ni zmogla.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00058674
ZKP člen 371, 371/2, 442, 442/1. KZ-1 člen 53, 53/1.
pravica do obrambe - sojenje v nenavzočnosti - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - opravičilo izostanka - nujnost navzočnosti - zaslišanje obremenilne priče - izrek kazenske sankcije - izrek kazni - določitev kazni
Prvostopenjsko sodišče je s tem, ko je opravilo narok za glavno obravnavo v obdolženčevi nenavzočnosti, prekršilo obdolženčevo pravico do obrambe, ki se med drugim izvršuje z zaslišanjem obremenilnih prič oziroma soočenjem z obremenilnimi dokazi. Na tem naroku je namreč zaslišalo oškodovanko ter priči C. C. in D. D. Vsi trije, predvsem pa oškodovanka, katere izpovedba je bila v obravnavani zadevi ključna, so bili za obdolženca nedvomno obremenilni. Navedene priče predhodno ali kasneje v predmetnem postopku niso bile zaslišane, zato obdolženec nikoli v tem postopku ni imel možnosti, da se z njimi sooči oziroma jih neposredno zaslišuje.
Pritožbeno sodišče opozarja na pravilno uporabo izrazov ob izrekanju kazenske sankcije, saj je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi obdolžencu šestmesečno zaporno kazen po tej sodbi "izreklo", namesto "določilo".
SPZ člen 28, 43, 43/2. ZKZ člen 19, 19/1, 20, 20/1.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverna posest - opravičljiva zmota - pravnoposlovna pridobitev - prodajna pogodba - kmetijsko zemljišče - promet s kmetijskimi zemljišči
V skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča zgolj dejstvo, da tožencu ni bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, da ni bil plačan davek za promet z nepremičninami in da ni prišlo do vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo, ne zadošča za oceno, da pridobitelj ni bil dobroveren. V predmetni zadevi je upoštevati, da je šlo za prodajo kmetijskih zemljišč, pri čemer tudi dejstvo, da je bila prodajna pogodba sklenjena v nasprotju s prisilnimi določbami o prodaji kmetijskih zemljišč po ZKZ, samo po sebi ne izključuje dobre vere, lahko pa nanjo vpliva. Sodišče mora zato v vsakem primeru posebej odločiti, ali je pridobitelj kmetijskih zemljišč (v obravnavanem primeru je to tožnik) glede na kogentne določbe ZKZ in upoštevajoč okoliščine konkretnega primera izkazal, da je bil v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik.
Višje sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni zadostila trditvenemu bremenu glede pravočasnosti grajanja napak. Kot je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, bi morala tožena stranka podati konkretne trditve o tem, kdaj točno je posamezno napako odkrila ter kdaj in komu je napako grajala. Trditev, da so bile vse napake prvič grajane že ustno na gradbišču ob ali po sami izvedbi del, ko se je dejansko ugotovilo, da PZI ni in v katerem delu ni skladen z DGD, je pavšalna in ne omogoča presoje, ali je bilo grajanje posamezne napake pravočasno.
Pri nepravi obnovi po 407. členu ZKP ne gre za obnovo postopka, kot je ta pojem uporabljen v 145. členu ZSKZDČEU-1.
V postopku neprave obnove po 407. členu ZKP sprememba pravnomočne sodbe, ki je ni izreklo sodišče na območju Republike Slovenije, temveč sodišče v tuji državi, ni mogoča, pač pa je treba ravnati v skladu z morebitnimi mednarodnopravnimi akti, v obravnavani zadevi v skladu z ZSKZDČEU-1. Ta v tretjem odstavku 139. člena izrecno določa, da če se izvršitev tuje sodbe prevzame, domače sodišče ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije izrečene s tujo sodbo, razen v primerih iz 140. člena in 141. člena. Ker bi v postopku neprave obnove po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP morale biti uporabljene določbe o odmeri enotne kazni za dejanja v steku, bi s tem neizogibno bilo spremenjeno trajanje kazni izrečene s tujo sodbo, kar pa ni dovoljeno.
povrnitev pravdnih stroškov - odločitev o stroških postopka - res transacta - notarski zapis - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - dogovor o načinu delitve stroškov - načelo uspeha pravdnih strank
Ker tožeča stranka tožbe ni umaknila, kot se je zavezala s sporazumom, ne pride v poštev določba sporazuma o tem, da vsaka stranka nosi svoje stroške tega pravdnega postopka.