ZD člen 184.. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6, 55, 55-12.. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - omejitev izvršbe - ugotovitev vrednosti podedovanega premoženja - sodni cenilec - nedovoljene pritožbene novote - hipotekarni dolžnik - nepremičnina obremenjena s hipoteko
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da ocena vrednosti podedovanega premoženja, kot izhaja iz sklepa o dedovanju, za presojo odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove ni primerna in bi morala dolžnica, da bi lahko dosegla omejitev izvršbe do vrednosti podedovanega premoženja, dejansko oziroma točno vrednost podedovanega premoženja v predmetnem izvršilnem postopku ustrezno dokazati z angažiranjem pooblaščenega sodnega cenilca, ki bi premoženje objektivno in strokovno ocenil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00057210
ZPIZ-2 člen 133, 133/1, 140.. ZPP člen 224, 224/4, 236a, 236a/6, 236a/7, 287, 291, 302, 356.. ZPIZ člen 202, 202/1.. ZZOD člen 5.
zmotna uporaba materialnega prava - delna starostna pokojnina - zavarovalna doba - plačilo prispevkov - zavrnitev dokaznih predlogov - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena
Po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje podlage zavarovanja ni ustrezno razčistilo (ni se opredelilo do listin, ki bi lahko potrdile navedbe tožnika) in je sprejelo zaključek, da je bil tožnik zavarovan po podlagi 40 ter kot tak dolžan sam obračunavati in plačati prispevke. Ugotovitev pravilne podlage zavarovanja je ključna, saj bi se moralo v primeru, da je bil tožnik zavarovan po podlagi 1, tj. kot oseba v delovnem razmerju, tudi obdobje, za katera niso bili plačani prispevki, v skladu s prvim odstavkom 202. člena ZPIZ/92 šteti v pokojninsko dobo.
Razlog zakaj je sodišče prve stopnje zavrnilo neposredno zaslišanje priče v tem primeru ni sprejemljiv in predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno. Tožniku zaradi zavrnitve dokaznega predloga v postopku ni bilo omogočeno dokazovanje svojih trditev, da so bili plačani vsi prispevki kot edinemu zaposlenemu v družbi. Sodišče prve stopnje pa se niti ni opredelilo do že podane pisne izjave priče, da je bilo v tem času izplačevanje plač urejeno na način, da se pred plačilom prispevkov za pretekli mesec, plača v tekočem mesecu ni mogla izplačati.
Višje sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni zadostila trditvenemu bremenu glede pravočasnosti grajanja napak. Kot je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, bi morala tožena stranka podati konkretne trditve o tem, kdaj točno je posamezno napako odkrila ter kdaj in komu je napako grajala. Trditev, da so bile vse napake prvič grajane že ustno na gradbišču ob ali po sami izvedbi del, ko se je dejansko ugotovilo, da PZI ni in v katerem delu ni skladen z DGD, je pavšalna in ne omogoča presoje, ali je bilo grajanje posamezne napake pravočasno.
ZPP člen 254, 254/3.. ZPIZ-2 člen 15, 63, 63/2, 63/2-3.
priznanje novih ali drugačnih pravic iz invalidskega zavarovanja - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - bolniški stalež
Tožnik neutemeljeno vztraja pri časovni razbremenitvi s skrajšanim 4 urnim delovnim časom zaradi tega, ker je že 8 let v skrajšanem 4 urnem bolniškem staležu. Ta se namreč nanaša na začasno nezmožnost za delo, ne pa na invalidnost in zmožnost opravljanja določenega dela s krajšim delovnim časom od polnega, to je dela z omejitvami, ki sta jih v predsodnem postopku ugotovili že obe invalidski komisiji in v sodnem postopku še sodni izvedenec.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je pri tožniku glede na predhoden invalidski postopek do dokončnosti izpodbijane odločbe, to je do 23. 11. 2020, sicer prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi katerega poleg časovne razbremenitve 6 ur dnevno potrebuje še dodatne fizične omejitve pri delu, vendar pa ne 4 urno časovno razbremenitev.
vložitev pritožbe - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - neplačilo sodne takse za pritožbo - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - domneva umika pritožbe - nerelevantne pritožbene navedbe
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, ko torej toženka sodne takse ni plačala ob vložitvi pritožbe in ni bila oproščena plačila sodne takse niti ni bil dovoljen odlog ali obročno plačilo sodne takse, sodne takse pa tudi ni plačala v roku, ki ga je določilo sodišče v nalogu za plačilo sodne takse z opozorilom na posledice neplačila sodne takse, je sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP pravilno odločilo, da se šteje, da je toženka svojo pritožbo z dne 30. 3. 2021 (zoper sklep z dne 12. 3. 2021) umaknila.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - stroški postopka - dokazna ocena - pripravljalni narok - nagrada za zastopanje na naroku - samostojna storitev odvetnika
Tudi nasprotja v sodbi, katera navaja pritožba, koreninijo v nestrinjanju z dokazno oceno sodišča prve stopnje. Zatrjevanih nasprotij v sodbi ni, gre le za oceno vsakega dokaza posebej in vseh dokazov kot celote, kot to določa 8. člen ZPP.
Prvi narok je bil izveden takoj po zaključku poravnalnega naroka, zato je tožnik upravičen do nagrade za prvi narok, ne pa tudi do posebne nagrade za poravnalni narok.
zahteva za sodno varstvo - prepozna pritožba - štetje rokov - zdravstveni razlogi storilca
Državni prazniki, sobote in nedelje oziroma drugi dnevi, ko se pri državnem organu ne dela, vplivajo na tek rokov za vložitev pravdnega sredstva le v primeru, če se rok za vložitev pravnega sredstva izteče na tak dan, sicer pa roki za vložitev pravdnega sredstva nemoteno tečjo tudi med vikendi.
predlog za obnovo postopka - predlog za vrnitev zaplenjenega premoženja - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - vmesni sklep
Nestrinjanje pritožnika s sprejeto dokazno oceno in materialnopravno odločitvijo o obliki vračanja zaplenjenega premoženja v predhodnem postopku ne predstavlja pravno relevantnega obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP.
Predlog za obnovo postopka z novimi dejstvi in dokazi, ki se nanašajo na drugo materialnopravno upravičenje oziroma na drug zahtevek (konkretno: na delitev solastnine in vzpostavitev etažne lastnine) ni dovoljen.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - hujši prekršek
Nedvomno bodo za storilca z izvršitvijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nastopile določene neugodne posledice, vendar to ne predstavlja podlage, da bi lahko sodišče sprejelo drugačno odločitev in odločilo, da se kljub storitvi hujšega prekrška v času preizkusne dobe storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne prekliče.
prevzem kazenskega pregona - oškodovanec kot tožilec - zakonski prekluziven rok
ZKP oškodovancu omogoča, da v primeru, ko državni tožilec spozna, da ni podlage za pregon za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, v okviru osmih dni (oziroma po noveli ZKP-N v roku tridesetih dni) prevzame pregon (drugi odstavek 60. člena ZKP). Gre za korektiv zoper obtožbeni monopol državnega tožilca in nadzor nad morebitnimi nepravilnimi stališči državnega tožilca pri presoji vprašanja, ali so podani razlogi za kazenski pregon. Če oškodovanec kazenski pregon prevzame in vloži zahtevo za preiskavo, ki je nato s pravnomočnim sklepom sodišča zavrnjena, ker ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, lahko upravičeni tožilec kazenski postopek znova začne, če predloži nove dokaze, na podlagi katerih se sodišče prepriča, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo kazenskega postopka (409. člen ZKP). Če oškodovanec možnosti subsidiarnega pregona ne izkoristi in v zakonskem roku kazenskega pregona zoper osumljenca ne prevzame, zakon šteje, da je s tem odstopil od pregona. Zakonske domneve oškodovanega odstopa od pregona ni mogoče obiti na način, da bi oškodovanec vložil novo kazensko ovadbo, za isti historični dogodek in s tem ponovno odprl rok za prevzem kazenskega pregona, saj bi takšno ravnanje pomenilo izigravanje zakonskih določb, ki s prekluzivnimi roki omejujejo možnosti prevzema pregona s strani oškodovanca.
V zadevi po letu 2017 niso nastopile nove okoliščine, ki upravičujejo vložitev nove oziroma druge kazenske ovadbe. Pritožnik spregleda pravilno ugotovitev prvostopenjskega sodišča o tem, da se tudi ovadba iz leta 2021 nanaša na kaznivo dejanje goljufije po tretjem in prvem odstavku 211. člena KZ-1, predložen pa ni bil noben nov dokaz oziroma predstavljena kakšna druga okoliščina, na podlagi katerih bi bilo moč trditi, da ovadena že v času najema posojila nista imela namena le-tega vračati. Tega ne spremeni dejstvo, da je ovaditelj v času od prejšnje ovadbe, dosegel civilno zamudno sodbo zoper prvoosumljenega in da se nadeja enake sodbe zoper drugoosumljenega. Da sta oba osumljenca oškodovancu ostala dolžna je še vedno isti historični dogodek kot po ovadbi iz leta 2017, kar je tožilec zavrgel, saj je bil mnenja, da ne obstoji utemeljen sum, da bi osumljenca storila očitano jima kaznivo dejanje, oškodovanec takrat pregona ni nadaljeval, z naznanitvijo identičnega historičnega dogajanja, z bistveno enako dokazno podlago, pa ga ne more več.
SPZ člen 28, 43, 43/2. ZKZ člen 19, 19/1, 20, 20/1.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverna posest - opravičljiva zmota - pravnoposlovna pridobitev - prodajna pogodba - kmetijsko zemljišče - promet s kmetijskimi zemljišči
V skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča zgolj dejstvo, da tožencu ni bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, da ni bil plačan davek za promet z nepremičninami in da ni prišlo do vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo, ne zadošča za oceno, da pridobitelj ni bil dobroveren. V predmetni zadevi je upoštevati, da je šlo za prodajo kmetijskih zemljišč, pri čemer tudi dejstvo, da je bila prodajna pogodba sklenjena v nasprotju s prisilnimi določbami o prodaji kmetijskih zemljišč po ZKZ, samo po sebi ne izključuje dobre vere, lahko pa nanjo vpliva. Sodišče mora zato v vsakem primeru posebej odločiti, ali je pridobitelj kmetijskih zemljišč (v obravnavanem primeru je to tožnik) glede na kogentne določbe ZKZ in upoštevajoč okoliščine konkretnega primera izkazal, da je bil v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00055366
ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-2, 105, 105/5, 105/5-2.
zahteva za sodno varstvo - vožnja pod vplivom alkohola - prekoračitev hitrosti vožnje - uporaba tehničnih sredstev in metod - zaslišanje policista - nezakoniti dokazi - pouk o pravnih jamstvih - podpis zapisnika
Tako prekršek prekoračitve hitrosti vožnje kot tudi prekršek vožnje pod vplivom alkohola nad dovoljeno mejo sta bila ugotovljena z uporabo tehničnih sredstev, zaslišanje policistov pa je bilo izvedeno le glede načina uporabe tehničnih sredstev, ker je to storilec v zahtevi za sodno varstvo ter zaslišanju izrecno problematiziral.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - pravni interes za pritožbo
Toženka dopustnih pritožbenih razlogov ne navaja. V pritožbi zgolj vztraja pri svojih trditvah o manjšem obsegu dolga zaradi prekinjenega naročniškega razmerja, ki se nanašajo na dejansko stanje in jih v postopku pred sodišče prve stopnje ni izkazala.
Pri nepravi obnovi po 407. členu ZKP ne gre za obnovo postopka, kot je ta pojem uporabljen v 145. členu ZSKZDČEU-1.
V postopku neprave obnove po 407. členu ZKP sprememba pravnomočne sodbe, ki je ni izreklo sodišče na območju Republike Slovenije, temveč sodišče v tuji državi, ni mogoča, pač pa je treba ravnati v skladu z morebitnimi mednarodnopravnimi akti, v obravnavani zadevi v skladu z ZSKZDČEU-1. Ta v tretjem odstavku 139. člena izrecno določa, da če se izvršitev tuje sodbe prevzame, domače sodišče ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije izrečene s tujo sodbo, razen v primerih iz 140. člena in 141. člena. Ker bi v postopku neprave obnove po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP morale biti uporabljene določbe o odmeri enotne kazni za dejanja v steku, bi s tem neizogibno bilo spremenjeno trajanje kazni izrečene s tujo sodbo, kar pa ni dovoljeno.
Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 5, 5/2, 5/2-4, 5/3.. ZŠtip-1 člen 24, 24/1, 24/1-1.. URS člen 153.
Zoisova štipendija - izjemni dosežki - neskladje podzakonskih aktov z ustavo in zakonom - exceptio illegalis
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z materialnopravnim razlogovanjem iz izpodbijane sodbe, da 3. odst. 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij oži zakonski pogoj državnih tekmovanj, sofinanciranih iz javnih sredstev. Kot dodaten pogoj določa, da mora biti organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od tekmovanja, na katerem je prišlo do izjemnega dosežka, upravičen do sofinanciranja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika, oz. mu je financiranje zagotovilo ministrstva za šolstvo neposredno. Takšna dikcija podzakonskega akta nedvomno oži opredelitev v 24. členu ZŠtip-1, ki v 1. alineji 1. odst. za izjemne dosežke predpisuje le, da gre za najvišja mesta iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, ki so sofinancirana iz javnih sredstev. Določba Pravilnika je zato dejansko v nasprotju s 153. členom Ustave, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakoni.
predlog za izločitev dokazov - razlogi za izločitev - verodostojnost priče
Obdolženec se vsebinsko opredeljuje do očitkov iz obtožnega predloga ter nasprotuje dokaznim predlogom, ki jih je podalo tožilstvo, ter predvsem odreka verodostojnost oškodovancema B. B. in C. C., kar pa ne predstavlja razlogov za izločitev dokazov. Presoja verodostojnosti oškodovancev in utemeljenosti obtožbenih očitkov bo stvar nadaljnjega dokaznega postopka.
spor majhne vrednosti - neprerekana dejstva - trditvena podlaga - priznanje zahtevka
Sodišče prve stopnje v sodbi pravilno pojasnjuje, da spada zlom na patološko spremenjeni kosti med okoliščine, ki izključujejo zavarovalno kritje, kar pa je zatrjevala toženka in kar potrjujejo tudi dokazi, ki jih je predložil tožnik. Iz teh razlogov se tožnik v pritožbi zmotno zavzema, da bi sodišče prve stopnje moralo na podlagi 214. člena ZPP šteti, da toženka tožbeni zahtevek po temelju priznava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055213
ZPŠOIRSP člen 4, 10. OZ člen 179, 347. ZPP člen 185.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - odškodnina zaradi izbrisa - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - višina škode - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - deljena vzročnost - kršitev osebnostnih pravic - zastaranje zamudnih obresti - sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - nova škoda - nasprotovanje spremembi tožbe - smotrnost spremembe tožbe - sprememba stvarne pristojnosti tekom postopka
Ugotovljena škoda je posledica ravnanj toženkinih organov ob izbrisu iz registra stalnega prebivalstva in ob prehajanju meje. Ostale okoliščine in ravnanja toženke pa so posledice prvotnega izbrisa, ki jih sodišče presoja pri odmeri enotne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Kljub odmeri enotne odškodnine lahko v posameznih primerih nastane dodatna škoda, ki preraste v samostojno obliko, vendar je odstop od koncepta enotne odškodnine izredno redek. Tožnica zahteva enotno odškodnino, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi nadaljnjo škodo zaradi izbrisa, ki se kaže v posttravmatski stresni motnji, ki jo je izvedenka pripisala težavam zaradi izbrisa do 30 %.
Pritožnica očita sodišču prve stopnje, da je zgrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je zmotno povzelo izvedene dokaze, in sicer izpovedbo E. E. Tožeča stranka poskuša preko te postopkovne kršitve pravzaprav izpodbijati dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da podatki v spisu tega ne potrjujejo. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno povzelo omenjeno izpovedbo.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 113, 113/6, 259, 259/3.
pravica do medicinsko tehničnega pripomočka
Obvezni sistem zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji zagotavlja medicinsko tehnične pripomočke iz nadstandardnih materialov le, ko se ne da z enakim materialom doseči bolj ali manj enakega rezultata. Toženec povsem spregleda, da je (subjektivni) občutek, ki ga je tožnica imela pri predhodnem preizkusu opornice, sestavni del strokovne ocene o najbolj ustreznem medicinsko tehničnem pripomočku. Tožničin (subjektivni) občutek, ki je vplival na oblikovanje ocene pri izbiri ustrezne ortoze, ne zasleduje pravno neupoštevne afinitete do dražjega materiala, temveč gre za zasledovanje pravno priznanega cilja, ki je predmet strokovne presoje zdravstvene stroke.