domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - vrstni red odločanja
Ob izdaji izpodbijanega sklepa z dne 7. 1. 2022, so bili izpolnjeni tako pogoji za izdajo sklepa o zavrženju prepoznega ugovora zoper plačilni nalog z dne 18. 11. 2021, kot tudi pogoji za izdajo sklepa, da se ugovor zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse, ki je bila dolžniku v plačilo naložena s citiranim plačilnim nalogom, na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ šteje za umaknjen. Sodišče prve stopnje s tem, ko je hkrati z odločitvijo o zavrženju prepoznega ugovora zoper plačilni nalog sprejelo tudi odločitev o umiku ugovora zoper sklep o izvršbi, zato ni kršilo določb postopka
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - obseg zapuščine - opredelitev nepremičnine - načelo superficies solo cedit - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - pravna narava dednega dogovora - pravna narava sodne poravnave - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - vrednost čiste zapuščine - odmera sodne takse
Sodišče prve stopnje je ugotovilo obseg zapuščine iz uradnih evidenc in pravilno povzelo v izrek le številko nepremičnine in ne stavbe. Druge navedbe pritožnika pa so smiselno izpodbijanje dednega dogovora, ker pritožnik meni, da je izplačilo iz dednega dogovora prenizko in bi moralo biti višje. Teh navedb ni mogoče izpodbijati v pritožbi zoper sklep o dedovanju, saj se dedni dogovor izpodbija s tožbo.
Od vročitve dokončne in pravnomočne odločbe o odmeri predčasne pokojnine brez zmanjšanja do vložene zahteve je preteklo skoraj 24 let. Slednje nedvomno predstavlja prekoračitev 10-letnega roka iz 183. člena ZPIZ-2. Rok iz 183. člena ZPIZ-2 je ne glede na tožnikove opisane razloge pretekel in je zahteva prepozna, zato jo je toženec pravilno zavrgel.
ZD člen 184.. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6, 55, 55-12.. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - omejitev izvršbe - ugotovitev vrednosti podedovanega premoženja - sodni cenilec - nedovoljene pritožbene novote - hipotekarni dolžnik - nepremičnina obremenjena s hipoteko
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da ocena vrednosti podedovanega premoženja, kot izhaja iz sklepa o dedovanju, za presojo odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove ni primerna in bi morala dolžnica, da bi lahko dosegla omejitev izvršbe do vrednosti podedovanega premoženja, dejansko oziroma točno vrednost podedovanega premoženja v predmetnem izvršilnem postopku ustrezno dokazati z angažiranjem pooblaščenega sodnega cenilca, ki bi premoženje objektivno in strokovno ocenil.
ZNP člen 54. ZPP člen 394, 394-4, 394-10, 397, 397/2, 398, 398/1.
obnova postopka - delni odvzem poslovne sposobnosti - pravočasnost - zavženje predloga - pravica do vpogleda v spis
Pritožba dejansko ne graja zaključka sodišča prve stopnje, da predlog ne vsebuje okoliščin, ki omogočajo presojo njegove pravočasnosti. Sodišču pa očita, da nasprotni udeleženec ne razpolaga s podatkom ali oziroma kdaj je bila pravnomočna odločba o delnem odvzemu poslovne sposobnosti vročena CSD R. kot skrbniku nasprotnega udeleženca ter, da zato teh okoliščin, ki so pomembne za pričetek teka 30 dnevnega roka, ni mogel navesti. Očitek je neutemeljen, ker so vsi ti podatki razvidni iz obravnavanega spisa, ki ga je pooblaščenec nasprotnega udeleženca lahko vpogledal.
Višje sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni zadostila trditvenemu bremenu glede pravočasnosti grajanja napak. Kot je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, bi morala tožena stranka podati konkretne trditve o tem, kdaj točno je posamezno napako odkrila ter kdaj in komu je napako grajala. Trditev, da so bile vse napake prvič grajane že ustno na gradbišču ob ali po sami izvedbi del, ko se je dejansko ugotovilo, da PZI ni in v katerem delu ni skladen z DGD, je pavšalna in ne omogoča presoje, ali je bilo grajanje posamezne napake pravočasno.
ZPP člen 254, 254/3.. ZPIZ-2 člen 15, 63, 63/2, 63/2-3.
priznanje novih ali drugačnih pravic iz invalidskega zavarovanja - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - bolniški stalež
Tožnik neutemeljeno vztraja pri časovni razbremenitvi s skrajšanim 4 urnim delovnim časom zaradi tega, ker je že 8 let v skrajšanem 4 urnem bolniškem staležu. Ta se namreč nanaša na začasno nezmožnost za delo, ne pa na invalidnost in zmožnost opravljanja določenega dela s krajšim delovnim časom od polnega, to je dela z omejitvami, ki sta jih v predsodnem postopku ugotovili že obe invalidski komisiji in v sodnem postopku še sodni izvedenec.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je pri tožniku glede na predhoden invalidski postopek do dokončnosti izpodbijane odločbe, to je do 23. 11. 2020, sicer prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi katerega poleg časovne razbremenitve 6 ur dnevno potrebuje še dodatne fizične omejitve pri delu, vendar pa ne 4 urno časovno razbremenitev.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - pretekla raba zemljišča - dejanska raba zemljišč - pravica uporabe - zelene površine - dovozna pot - parkirna mesta - ugovor javnega dobra
Bistveno je, da je bila sporna nepremičnina (ki je del nepremičnin, ki tvorijo zaokroženo sosesko) od izgradnje dalje v naravi funkcionalno zemljišče, namenjeno predvsem rabi konkretne stavbe in ne nedoločenemu krogu uporabnikov, kar temelji na kriterijih iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1. Ker so pravico uporabe na nepremičnini dejansko izvrševali etažni lastniki, je ni mogoče uvrstiti med objekte, ki bi z lastninjenem sodili v javno dobro.
zahteva za sodno varstvo - prepozna pritožba - štetje rokov - zdravstveni razlogi storilca
Državni prazniki, sobote in nedelje oziroma drugi dnevi, ko se pri državnem organu ne dela, vplivajo na tek rokov za vložitev pravdnega sredstva le v primeru, če se rok za vložitev pravnega sredstva izteče na tak dan, sicer pa roki za vložitev pravdnega sredstva nemoteno tečjo tudi med vikendi.
SPZ člen 28, 43, 43/2. ZKZ člen 19, 19/1, 20, 20/1.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverna posest - opravičljiva zmota - pravnoposlovna pridobitev - prodajna pogodba - kmetijsko zemljišče - promet s kmetijskimi zemljišči
V skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča zgolj dejstvo, da tožencu ni bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, da ni bil plačan davek za promet z nepremičninami in da ni prišlo do vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo, ne zadošča za oceno, da pridobitelj ni bil dobroveren. V predmetni zadevi je upoštevati, da je šlo za prodajo kmetijskih zemljišč, pri čemer tudi dejstvo, da je bila prodajna pogodba sklenjena v nasprotju s prisilnimi določbami o prodaji kmetijskih zemljišč po ZKZ, samo po sebi ne izključuje dobre vere, lahko pa nanjo vpliva. Sodišče mora zato v vsakem primeru posebej odločiti, ali je pridobitelj kmetijskih zemljišč (v obravnavanem primeru je to tožnik) glede na kogentne določbe ZKZ in upoštevajoč okoliščine konkretnega primera izkazal, da je bil v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik.
stroški pravdnega postopka - dogovor o pravdnih stroških - obstoj dogovora - trditveno in dokazno breme
Ne glede na določbo prvega odstavka 158. člena ZPP sodišče ne vidi ovire, da se pravdni stranki, ki sta sklenili zunajsodno poravnavo, glede pravdnih stroškov sporazumeta za drugačen kriterij, kot ga določa 158. člen ZPP. Prednost je treba dati dispoziciji pravdnih strank. Trditveno in dokazno breme o obstoju dogovora o pravdnih stroških je na stranki, ki ga zatrjuje (212. člen ZPP), to je na tožeči stranki, ki pa ga ni zmogla.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - hujši prekršek
Nedvomno ima izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko za storilca številne neugodne posledice, vendar te ne predstavljajo podlage, da bi sodišče sprejelo kakršnokoli drugačno odločitev glede preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj za to niti nima zakonske podlage.
Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 5, 5/2, 5/2-4, 5/3.. ZŠtip-1 člen 24, 24/1, 24/1-1.. URS člen 153.
Zoisova štipendija - izjemni dosežki - neskladje podzakonskih aktov z ustavo in zakonom - exceptio illegalis
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z materialnopravnim razlogovanjem iz izpodbijane sodbe, da 3. odst. 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij oži zakonski pogoj državnih tekmovanj, sofinanciranih iz javnih sredstev. Kot dodaten pogoj določa, da mora biti organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od tekmovanja, na katerem je prišlo do izjemnega dosežka, upravičen do sofinanciranja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika, oz. mu je financiranje zagotovilo ministrstva za šolstvo neposredno. Takšna dikcija podzakonskega akta nedvomno oži opredelitev v 24. členu ZŠtip-1, ki v 1. alineji 1. odst. za izjemne dosežke predpisuje le, da gre za najvišja mesta iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, ki so sofinancirana iz javnih sredstev. Določba Pravilnika je zato dejansko v nasprotju s 153. členom Ustave, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakoni.
spor majhne vrednosti - neprerekana dejstva - trditvena podlaga - priznanje zahtevka
Sodišče prve stopnje v sodbi pravilno pojasnjuje, da spada zlom na patološko spremenjeni kosti med okoliščine, ki izključujejo zavarovalno kritje, kar pa je zatrjevala toženka in kar potrjujejo tudi dokazi, ki jih je predložil tožnik. Iz teh razlogov se tožnik v pritožbi zmotno zavzema, da bi sodišče prve stopnje moralo na podlagi 214. člena ZPP šteti, da toženka tožbeni zahtevek po temelju priznava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055213
ZPŠOIRSP člen 4, 10. OZ člen 179, 347. ZPP člen 185.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - odškodnina zaradi izbrisa - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - višina škode - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - deljena vzročnost - kršitev osebnostnih pravic - zastaranje zamudnih obresti - sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - nova škoda - nasprotovanje spremembi tožbe - smotrnost spremembe tožbe - sprememba stvarne pristojnosti tekom postopka
Ugotovljena škoda je posledica ravnanj toženkinih organov ob izbrisu iz registra stalnega prebivalstva in ob prehajanju meje. Ostale okoliščine in ravnanja toženke pa so posledice prvotnega izbrisa, ki jih sodišče presoja pri odmeri enotne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Kljub odmeri enotne odškodnine lahko v posameznih primerih nastane dodatna škoda, ki preraste v samostojno obliko, vendar je odstop od koncepta enotne odškodnine izredno redek. Tožnica zahteva enotno odškodnino, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi nadaljnjo škodo zaradi izbrisa, ki se kaže v posttravmatski stresni motnji, ki jo je izvedenka pripisala težavam zaradi izbrisa do 30 %.
predlog za novo izvršilno sredstvo - isto izvršilno sredstvo in isti predmet - spremenjene okoliščine - epidemija
Splošno znano dejstvo je bilo, da je epidemiološka situacija vplivala tako na delo sodišč, kot tudi na zanimanje za nakup na javni dražbi. Četudi so dražbe potekale, ni mogoče mimo okoliščine, da je epidemija vendarle imela zaviralni učinek na celotno življenje v državi. Nov predlog je upnik podal po prenehanju ukrepov, eno leto po neuspešnem poskusu prodaje na javni dražbi, torej z namenom, da se opravi ponovni poskus prodaje, ki predhodno (s predlogom v roku šestih mesecev po prvi prodaji) zaradi neugodnih razmer ni bil smiseln.
Kazenske točke se dosežejo s pravnomočnostjo plačilnega naloga, odločbe ali sodbe o prekršku, s katero so bile izrečene. Storilec je torej na dan 8. 2. 2022 dosegel skupno 6 kazenskih točk in je tako z opravljenim usposabljanjem za varno vožnjo, ki ga je zaključil 11. 2. 2022, izpolnil pogoje za izbris 4 kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk, saj do dneva, ko je opravil program, ni presegel števila kazenskih točk, pri katerem se vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - 7 kazenskih točk je namreč dosegel in presegel 15. 2. 2022. Neažurno vpisovanje kazenskih točk v skupno evidenco mu ne more biti v škodo.
predlog za izločitev dokazov - razlogi za izločitev - verodostojnost priče
Obdolženec se vsebinsko opredeljuje do očitkov iz obtožnega predloga ter nasprotuje dokaznim predlogom, ki jih je podalo tožilstvo, ter predvsem odreka verodostojnost oškodovancema B. B. in C. C., kar pa ne predstavlja razlogov za izločitev dokazov. Presoja verodostojnosti oškodovancev in utemeljenosti obtožbenih očitkov bo stvar nadaljnjega dokaznega postopka.
duševna bolezen - duševna motnja - psihične težave - agresivnost - psihotično dojemanje realnosti - ambulantno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - dokaz s sodnim izvedencem - sodni izvedenec - preizkus sklepa po uradni dolžnosti
Metanje predmetov z velike višine v naselju vsekakor ogroža stanovalce in druge mimoidoče ljudi. Nasprotni udeleženec zaradi nekritičnosti do svojega stanja in potrebnosti zdravljenja tako huje ogroža svoje zdravje, s svojimi nenadzorovami ravnanji pa lahko huje ogrozi tudi zdravje in celo življenje drugih.