CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00057210
ZPIZ-2 člen 133, 133/1, 140.. ZPP člen 224, 224/4, 236a, 236a/6, 236a/7, 287, 291, 302, 356.. ZPIZ člen 202, 202/1.. ZZOD člen 5.
zmotna uporaba materialnega prava - delna starostna pokojnina - zavarovalna doba - plačilo prispevkov - zavrnitev dokaznih predlogov - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena
Po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje podlage zavarovanja ni ustrezno razčistilo (ni se opredelilo do listin, ki bi lahko potrdile navedbe tožnika) in je sprejelo zaključek, da je bil tožnik zavarovan po podlagi 40 ter kot tak dolžan sam obračunavati in plačati prispevke. Ugotovitev pravilne podlage zavarovanja je ključna, saj bi se moralo v primeru, da je bil tožnik zavarovan po podlagi 1, tj. kot oseba v delovnem razmerju, tudi obdobje, za katera niso bili plačani prispevki, v skladu s prvim odstavkom 202. člena ZPIZ/92 šteti v pokojninsko dobo.
Razlog zakaj je sodišče prve stopnje zavrnilo neposredno zaslišanje priče v tem primeru ni sprejemljiv in predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno. Tožniku zaradi zavrnitve dokaznega predloga v postopku ni bilo omogočeno dokazovanje svojih trditev, da so bili plačani vsi prispevki kot edinemu zaposlenemu v družbi. Sodišče prve stopnje pa se niti ni opredelilo do že podane pisne izjave priče, da je bilo v tem času izplačevanje plač urejeno na način, da se pred plačilom prispevkov za pretekli mesec, plača v tekočem mesecu ni mogla izplačati.
predlog za obnovo postopka - predlog za vrnitev zaplenjenega premoženja - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - vmesni sklep
Nestrinjanje pritožnika s sprejeto dokazno oceno in materialnopravno odločitvijo o obliki vračanja zaplenjenega premoženja v predhodnem postopku ne predstavlja pravno relevantnega obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP.
Predlog za obnovo postopka z novimi dejstvi in dokazi, ki se nanašajo na drugo materialnopravno upravičenje oziroma na drug zahtevek (konkretno: na delitev solastnine in vzpostavitev etažne lastnine) ni dovoljen.
Pri nepravi obnovi po 407. členu ZKP ne gre za obnovo postopka, kot je ta pojem uporabljen v 145. členu ZSKZDČEU-1.
V postopku neprave obnove po 407. členu ZKP sprememba pravnomočne sodbe, ki je ni izreklo sodišče na območju Republike Slovenije, temveč sodišče v tuji državi, ni mogoča, pač pa je treba ravnati v skladu z morebitnimi mednarodnopravnimi akti, v obravnavani zadevi v skladu z ZSKZDČEU-1. Ta v tretjem odstavku 139. člena izrecno določa, da če se izvršitev tuje sodbe prevzame, domače sodišče ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije izrečene s tujo sodbo, razen v primerih iz 140. člena in 141. člena. Ker bi v postopku neprave obnove po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP morale biti uporabljene določbe o odmeri enotne kazni za dejanja v steku, bi s tem neizogibno bilo spremenjeno trajanje kazni izrečene s tujo sodbo, kar pa ni dovoljeno.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-2, 38, 38/1, 38/1-2.
nagrada za študij dodatne dokumentacije - odmera nagrade za izvedensko delo
V zadevi je sporno, ali je sodišče prve stopnje utemeljeno vsakemu članu, ki je sodeloval v izvedenskem organu, priznalo nagrado za zbiranje in študij dodatne dokumentacije v zdravstvenem kartonu, ki naj bi po navedbah izvedenskega organa obsegal od 100 do 200 strani.
Glede na to, da niti upravni spis niti sodni spis nista obsežna in upoštevaje, da naj bi zdravstveni karton obsegal od 100 do 200 strani, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v tem primeru potrebno zbiranje in proučitev dodatne dokumentacije upoštevati le enkrat, torej v višini 102,00 EUR, ne pa 3x, kot je to upoštevalo sodišče prve stopnje. Ostalo je namreč že zaobseženo v postavki "študij spisa".
predodelitev otroka - spremenjene okoliščine - izvedensko mnenje - metode dela - psihološki testi
Strokovno področje in ustrezna raziskovalna metodologija na tem področju sta nujno (neločljivo) povezani. Sodišče prve stopnje je pravilno sledilo argumentaciji izvedenca F. F., da G. G. ni specialist klinične psihologije, zato za presojo izvedenskega mnenja s tega področja nima ustreznih kompetenc.
Izvedensko mnenje izvedenca F. F. ni temeljilo le na t.i. projekcijskih testih. Uporabil je kombinacijo več različnih in standardiziranih psiholoških testov, ki jih je na podlagi svojega strokovnega znanja in izkušenj ustrezno interpretiral - skupaj z ugotovitvami, pridobljenimi na podlagi intervjuja oziroma opazovanja staršev in otroka. Upošteval je celoten kontekst zadeve, tudi to, kar je deklica že vse doživela, vse spremembe, ki so jo doletele, njeno umeščenost v širše socialno okolje in podobno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00056267
ZPP člen 451, 452, 453, 458. ZIZ člen 55, 55/1-8.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi - kasneje nastala dejstva - dogovor o obročnem plačilu dolga - prepozne navedbe - ugovor zoper sklep o izvršbi - razlog za ugovor v izvršilnem postopku
Toženec je vlogo, ki predstavlja odgovor na dopolnitev tožbe, vložil dne 10. 8. 2020, iz pritožbe pa izhaja, da so v pritožbi zatrjevana dejstva nastala šele po 22. 9. 2020, torej v času, ko toženec ni imel več možnosti navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov. Toženec jih bo lahko uveljavljal v primeru izvršbe na podlagi določbe 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, po kateri je ugovorni razlog tudi prenehanje terjatve na podlagi dejstva, ki je nastopilo pred izvršljivostjo odločbe, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
KZ-1 člen 116, 116-1, 116-4, 192, 192/2.. ZKP člen 25, 25/1, 25/1-1, 115, 115/1, 285f, 290, 371, 371/1, 371/1-1, 383.
napačna sestava sodišča - sestava senata - nadomestni sodnik porotnik - zagotovitev tajnosti glasovanja - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe
Obdolženec ima pravico, da mu sodi senat v sestavi, kot jo določa zakon. Če je sestava nezakonita, pa je nezakonita tudi izrečena sodba, in kadar pritožbeno sodišče ugotovi bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, v ostalem sodbe po uradni dolžnosti ne preizkusi, prav tako ne presoja utemeljenosti pritožbenih navedb.
Nadomestni sodnik je navzoč pri glavni obravnavi zato, da bi lahko nadomestil sodnika porotnika, ki je član senata, če bi bil zadržan. Nadomestni sodnik porotnik je le pasivni opazovalec, na glavni obravnavi ne postavlja vprašanj in ne odloča ter ni navzoč pri posvetovanju senata, član senata pa postane in odloča v zadevi tedaj, ko eden od sodnikov porotnikov ne sodeluje več zaradi zadržanosti. V obravnavani zadevi je bilo na glavni obravnavi ves čas navzočih vseh pet članov senata, zato je bila naloga nadomestne sodnice porotnice le glavno obravnavo spremljati, ni pa smela odločati o procesnih vprašanjih, krivdi in kazni obdolženca ter drugih odločitvah, ki so sestavni del izreka sodbe. Ker je posvetovanje in glasovanje senata po prvem odstavku 115. člena ZKP tajno, nadomestna sodnica porotnica ni smela biti prisotna pri posvetovanju in glasovanju senata, zato je bila z njeno prisotnostjo prekršena tudi tajnost glasovanja. Če nadomestni sodnik tudi razsodi v zadevi, kot je bilo v obravnavanem primeru, pa je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Napadena sodba je zato nezakonita. Sojenje v širši sestavi senata kot jo določa zakon, ne pomeni večjega jamstva za pravilno in zakonito sodbo, temveč mora biti senat sestavljen tako, kot določa zakon.
Glede na povzeto procesno situacijo ima državna tožilka prav, da je lahko podlaga odločitvi senata glede ugovorov obeh obdolžencev (zgolj) določba prvega odstavka 278. člena ZKP, torej (kvečjemu) zavrženje obtožnice, ne pa po prvem odstavku 277. člena ZKP ustavitev kazenskega postopka, saj se ta zoper navedena obdolženca še sploh ni začel.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00055974
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 21, 170, 243, 244, 245, 260. SPZ člen 128, 131, 141, 142, 153, 153/1. ZZK-1 člen 87.
izvršilni naslov - sodna poravnava - naložitev obveznosti - sklep o dedovanju - ugotovitvena odločba - dedni dogovor - načelo formalne legalitete - primernost izvršilnega naslova - hipoteka na nepremičnini - hipotekarni (realni) dolžnik - hipotekarna tožba - notarska hipoteka - neposredna izvršljivost hipoteke - realizacija hipoteke - zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnini
Sklep o dedovanju je ugotovitvena sodna odločba in kot tak sam zase ne more biti podlaga za izvršbo. Lahko pa je v njem zajet tudi dedni dogovor in le-ta ima lahko značaj sodne poravnave, ki je v 1. točki drugega odstavka 17. členu ZIZ določena kot eden od izvršilnih naslovov. Niso pa vsi dedni dogovori sodne poravnave.
Izvršba se lahko dovoli tudi zoper hipotekarnega dolžnika, ki ni hkrati osebni oziroma obligacijski dolžnik. A v obravnavani zadevi tudi na tej podlagi sklepa o izvršbi zoper B. B. in C. C. ni mogoče izdati. Neposredno izvršbo s prodajo nepremičnine zoper (hipotekarnega) dolžnika je dopustno dovoliti le v primerih, ki jih določa zakon. Skladno s 142. členom SPZ se tako lahko dovoli neposredna izvršba na podlagi hipoteke, nastale na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v katerem je zastavitelj soglašal, da se terjatev zavaruje z vknjižbo hipoteke na zastaviteljevi nepremičnini in da se po zapadlosti terjatve opravi poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo ter izpraznitev in izročitev nepremičnine v enem mesecu po prodaji. Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se zaznamuje v zemljiški knjigi in učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju nepremičnine. Le če zastavitelj soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa, je torej ob zapadlosti terjatve mogoča takojšnja, neposredna izvršba. Če navedeni pogoj ni izpolnjen, oziroma če gre za navadno pogodbeno hipoteko, mora upnik najprej vložiti hipotekarno tožbo, na podlagi pravnomočne hipotekarne sodbe, ki je izvršilni naslov (in vpisa hipoteke v zemljiško knjigo), pa lahko nato zahteva izvršbo. Takojšnja izvršba s prodajo nepremičnine je sicer mogoča tudi na podlagi sodnih odločb, s katerimi nastane hipoteka, vendar le v primerih, za katere tako zakon izrecno določa.
Res po 87. členu ZZK-1 v primeru, ko je v korist upnika, v čigar korist se zaznamuje izvršba, predhodno že vpisana hipoteka, zaznamba izvršbe učinkuje že od trenutka, od katere učinkuje vknjižba hipoteke. Vendar pa ta določba v ničemer ne vpliva na pravilo, da je lahko podlaga za neposredno izvršbo s prodajo nepremičnine le sodna odločba (zastavna pravica na podlagi sodne odločbe) oziroma druga listina (notarska hipoteka), za katero tako zakon izrecno določa. Tako pri pogodbeni (navadni ali pri notarski hipoteki), kot pri hipoteki, nastali na podlagi v ZIZ predvidene sodne odločbe, pridobi upnik prednostno poplačilno pravico iz kupnine od prodane nepremičnine, glede na čas njenega nastanka. V tem je torej smisel oziroma prednost vsake hipoteke. Razlika pa je v načinu uresničitve oziroma (ne)zmožnosti takojšnje izvršbe.
ZPP člen 110, 110/2, 110/4, 116, 116/1. ZNP-1 člen 41, 41/1.
predujem za postavitev izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - podaljšanje roka za plačilo predujma - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - presumpcija umika predloga za delitev solastnega premoženja zaradi neplačila predujma za izvedenca
Pritrditi je sicer treba pritožbi, da v okoliščinah konkretnega primera rok 15 dni, ki ga je sodišče določilo, ko je odločalo o predlogih predlagateljev za podaljšanje roka za plačilo predujma, ni primeren. Vendar pa je predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje opravičljiva zamuda, ki se je pripetila stranki, ne pa napake sodišča. Za tak primer institut vrnitve v prejšnje stanje ni primerno pravno sredstvo. Primerno pravno sredstvo bi bila pritožba zoper sklep o podaljšanju roka, saj je sodišče predlogu za podaljšanje roka le delno ugodilo (roka ni podaljšalo za predlagani čas do odločitve o prošnji za brezplačno pravno pomoč) in bi se predlagatelja, ki ju zastopa odvetnik, torej pravni strokovnjak, zoper zavrnilni del lahko pritožila.
Odvetnik mora svojo stranko v postopku zastopati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Storiti bi moral vse, kar je potrebno in razumno za zavarovanje pravic in koristi predlagateljev v postopku. Vedel je, da sta predlagatelja zaprosila za oprostitev plačila predujma in sprva ravnal ustrezno skrbno ter urgiral pri službi za brezplačno pravno pomoč in podal predlog sodišču prve stopnje, naj podaljša rok za plačilo predujma do odločitve o predlogu predlagateljev za oprostitev plačila predujma za izvedenca. V nadaljevanju pa ni naredil vsega, kar se pričakuje od odvetnika. Ker sta ga predlagatelja pooblastila za zastopanje v postopku, v katerem je angažiranje izvedenca in s tem povezano plačilo predujma nujno, se pričakuje, da jima daje napotke v zvezi s plačilom izvedenca. Pričakovanje, da bi jima svetoval, naj zaprosita za nujno brezplačno pomoč po 36. členu ZBPP, zato ni pretirano. Predvsem pa bi morala predlagatelja kljub dodatnim stroškom ponovno zaprositi za podaljšanje roka za plačilo predujma.
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-4, 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 20, 20/1, 20/2, 37, 37/1, 38, 38/1.
ugovor zoper obtožnico - materialni preizkus obtožnice - utemeljen sum - ustavitev kazenskega postopka - storilec kaznivega dejanja - sostorilstvo - udeležba pri kaznivem dejanju - napeljevanje - pomoč pri kaznivem dejanju - indic kot dokaz - nasprotje med razlogi - osredotočenost suma - dokazno breme - načelo iskanja materialne resnice - instrukcijska maksima - dokazna ocena
Ocena sodišča prve stopnje o doseženem dokaznem standardu za utemeljeni sum temelji na dokaznem gradivu, ki ga je imela državna tožilka ob vložitvi obtožnice. Pomeni, da mora ta temeljiti na dokazih kot rezultatih zbranih obvestil in opravljenih procesnih dejanj v predkazenskem postopku ter preiskavi, ki jih z verjetnostnimi zaključki oziroma domnevami ni mogoče nadomestiti.
Čeprav je iz podatkov spisa razvidno, da je bil predkazenski postopek usmerjen v preiskavo širokega kroga možnih storilcev, pa to še ne more zadostovati za osredotočenost suma na obdolženca. Ugotavljanje identitete storilca z metodo eliminacije in poenostavljenega rangiranja oseb interesa, izključno glede na njihov motiv in ne glede na vsebino zbranih dokazov, vodi do nesmiselnega zaključka, da je v odsotnosti drugih morebitnih storilcev, storilec kaznivega dejanja tisti z najizrazitejšim motivom, zaradi česar končno niti drugih dokazov ne bi bilo treba zbirati oziroma jih pridobiti.
Po zasnovi tako imenovanega mešanega tipa kazenskega postopka, kot je uveljavljen v ZKP, je dokazno breme (onus probandi) na upravičenemu tožilcu in subsidiarno ali podrejeno na sodišču, ki je skladno z načelom iskanja materialne resnice, po instrukcijski maksimi dolžno ugotavljati vsa dejstva, ki obdolženca obremenjujejo kot tudi tista, ki ga razbremenjujejo. Vendar pa je subsidiarnost treba razumeti tako, da sodišče ne sme prevzemati vloge državnega tožilca kot organa pregona oziroma vloge policistov kot organa odkrivanja storilcev, temveč je glede na posamezno fazo kazenskega postopka vezano na vsebino akta, o katerem mora odločiti. Podlage za akt, konkretno za obtožbo v zvezi s kaznivim dejanjem, morajo biti raziskane že pred vložitvijo, saj ni naloga sodišča, da na glavni obravnavi pridobiva dokaze, s katerimi bi se šele preverjal obstoj tega dokaznega standarda ter potrjevale oškodovankine navedbe.
Pripisovanje okoliščine obdolžencu, da prva hišna preiskava ni bila opravljena v obsegu, kot je to dovoljevala odredba z dne 16. 6. 2019, kakor tudi navedbe, da je imel obdolženec šest dni po storitvi kaznivega dejanja dovolj časa, da se na drugo hišno preiskavo pripravi in prikrije vse sledi, je zgrešeno. Ravnanja policistov oziroma udeležencev, ki so bili na kraju kaznivega dejanja, ki jih pritožnica ocenjuje za neustrezna, ne morejo biti obremenilni indic za obdolženca.
Odločilno je namreč, da so bili predmeti, povezani s kaznivim dejanjem, iskani tako ob ogledu kot tudi pri opravljanju (dveh) hišnih preiskav, dejstvo da niso bili najdeni, pa ne more obremenjevati in to celo do stopnje utemeljenega suma, obdolženca kot neposrednega storilca kaznivega dejanja po vloženi obtožbi.
zavrnitev zahtevka zaradi nesklepčnosti - trditveno breme - sklepčnost tožbe - specificiran račun - informativni dokaz - trditveno in dokazno breme glede ključa delitve - ključ delitve stroškov dobave toplote
Pritožbeno sodišče popolnoma soglaša s prvostopenjskim, da tožnica zahtevka po višini ni obrazložila v zadostni meri, da ga bilo mogoče preizkusiti. V prvi vlogi, v kateri mora tožnik v sporu majhne vrednosti navesti vsa relevantna dejstva in dokaze (451. člen ZPP), je navedla le, da dobavlja toploto na določeno odjemno mesto, številke računov in skupni znesek domnevnega dolga toženca, ki se izterjuje tudi v drugih postopkih. O pritožbeno omenjenih fiksnih stroških, obračunski moči, količini dobavljene toplote ali ceni niti besedice. Tudi v drugi vlogi, v kateri obširno navaja o sporazumu, delilnikih itd., tožnica sicer posplošeno omeni obračunsko moč (ne pove, koliko znaša), deleže (zopet ne pove, kolikšen je), fiksne stroške in vzdrževanje merilnika, vendar ne pove, koliko ti stroški znašajo (v odstotku ali absolutnem znesku). Skratka, tožnica ni podala nobenih trditev o tem, kaj sploh sestavlja vtoževane račune in zakaj. Zato je jasno, da višini toženka konkretizirano ni mogla ugovarjati – ker ni bilo tožničinih trditev, katerim bi lahko oporekala. Glede na povedano je tožba nesklepčna in jo je treba zavrniti.
Toženec mora imeti vselej možnost, da pravilnost obračuna preizkusi in mu po potrebi ugovarja, česar pa ne more storiti, dokler tožnica na trditveni ravni ključa delitve ne pojasni. Tožnica bi zato morala konkretizirano pojasniti ne le, kdo in kako je ključ delitve sprejel, temveč tudi, kako je ta ključ sestavljen oziroma kako deluje.
pravica do popravka - zavrnitev objave popravka - objava popravka po ZMed - odklonitveni razlog za objavo popravka - razlogi za zavrnitev objave (odklonilni razlogi) - prizadetost pravice oziroma interesa
Bistveno je, da inkriminirani prispevek ne očita ničesar tožnici, temveč kvečjemu E. D. (in morda njenemu možu), zato je podan razlog za zavrnitev zahtevka iz drugega odstavka 35. člena ZMed (ni prizadeta pravica ali interes tožnika).
škodni dogodek - padanje kamenja z brežin - kamenje na vozišču - odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - dolžna skrbnost - opozorilo - opozorilni znak za oviro na cesti - upravljalec ceste - spor majhne vrednosti
Ker do škodnega dogodka ni prišlo na zatrjevani način, se ni bilo potrebno ukvarjati z elementi civilnega delikta (protipravnost, vzročna zveza, odgovornost), in v tem okviru z vprašanji, ali je toženka opustila dolžno ravnanje ter s tem ravnala protipravno in krivdno, in ali bi tožnik lahko preprečil nastanek škode.
poziv na dopolnitev tožbe - vrednost spornega predmeta - dopolnitev nepopolne tožbe - zavrženje tožbe kot nepopolne - premalo izvodov tožbe - vsebina poziva - nepopolna zahteva - nezadostno število izvodov tožbe - več tožečih strank
K predložitvi dodatnega izvoda tožbe s prilogami je bil pozvan le prvi tožnik. Druga tožnica utemeljeno opozarja, da sama k odpravi te pomanjkljivosti ni bila pozvana.
Niti iz sklepa o odreditvi pripora, niti iz spisovnega gradiva ni moč razbrati, da bi bil predlog za odreditev pripora v izjasnitev vročen obtožencu, ki je bil sodišču dosegljiv, saj je bil na prestajanju zaporne kazni, ali zagovorniku. Tako je očitno, da je bila obramba z dejstvom, da se predlaga odreditev pripora, prvič seznanjena šele z vročitvijo sklepa o dejanski odreditvi pripora, da se torej obramba o predlogu za odreditev pripora ni mogla izjasniti, čeprav so za to obstajali vsi pogoji, saj je bil obtoženec sodišču dosegljiv, ko je bil na prestajanju zaporne kazni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00055460
KZ-1 člen 186.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - dokazna ocena izpovedbe prič - zakonitost odredbe - odredba za hišno preiskavo
Res je sicer, da je tekom posameznih preiskovalnih dejanj priča A. A., ko je bil zaslišan 22. 4. 2021 izpovedal glede okoliščin prometne kontrole in o tem, kje nabavlja drogo, drugače, kot izhaja iz ovadbe z dne 11. 2. 2020, vendar pa dokazna ocena izpovedi te priče, ki jo sicer ponuja pritožba v svojih navedbah in s katero preiskovalni sodnik ob izdaji odredbe za hišno preiskavo še ni razpolagal, ne more omajati pravilnih zaključkov prvega sodišča o tem, da je bila izdana odredba za hišno preiskavo zakonita in da so zakoniti tudi vsi na podlagi te hišne preiskave pridobljeni dokazi.
Določil o materialnem procesnem vodstvu po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče razlagati tako, da mora sodišče prve stopnje ob povsem abstraktnih navedbah, to je takrat, ko v trditveni podlagi manjka cel niz pravno relevantnih dejstev, pomagati eni ali drugi stranki sestaviti konsistentno tožbo oziroma konsistenten odgovor na tožbo. Določilo 285. člena ZPP je torej treba uporabiti oziraje se na obveznost strank iz 212. člena istega zakona.
Status oškodovanca, kot je pravilno razlogovalo prvo sodišče, tisti osebi, ki je s kaznivim dejanjem kakorkoli oškodovana, podeljujejo določbe člena 60 ZKP, torej zakon, ne more pa biti status oškodovanca podeljen z napačnim pravnim poukom v sklepu o zavrženju kazenske ovadbe, kot zmotno vztraja pritožnik, kajti, status in pravice oškodovanca so namreč natančno opredeljene v določbi prvega odstavka člena 60 ZKP, slednje pa je prvo sodišče bilo dolžno presojati po uradni dolžnosti, kar je v obravnavani zadevi tudi storilo in ustrezno pojasnilo.