Iz besedila drugega odstavka 111. člena ZDavP-2 izhaja, da ob predpostavki, da pričakovana davčna obveznost presega 50.000 evrov, pogoj izkazanosti utemeljenega pričakovanja, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo, ni določen. Navedeno pomeni, da kadar pričakovana davčna obveznost presega 50.000 EUR, po drugem odstavku 111. člena ZDavP-2 davčni organ nima diskrecijske pravice glede odločanja, ali bo zahteval zavarovanje ali ne, niti mu v tem primeru ni potrebno utemeljevati razlogov v zvezi z oteženo izpolnitvijo plačila davčne obveznosti oziroma onemogočenim plačilom davčne obveznosti v smislu prvega odstavka 111. člena ZDavP-2.
Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 3/6, 3/8.
dohodnina - odmera dohodnine - akontacija dohodnine - čezmejni delovni migrant - posebna davčna olajšava - stroški prevoza na delo
Prvostopenjski davčni organ v izpodbijani odločbi ni pojasnil, katera je „najkrajša običajna cestna povezava“, tj. zakaj je upošteval razdaljo 44 km v eno smer in ne razdalje 75 km, ki jo je tožnik navedel v svoji napovedi. Navedba drugostopenjskega davčnega organa, da naj bi iz izpodbijane odločbe izhajalo, da je ta razdalja ugotovljena na podlagi Google Zemljevidi, ne drži, kot to pravilno v tožbi izpostavlja tožnik.
ZDavP-2 člen 89, 89/2, 89/5, 90, 90/1. ZDMV člen 3, 4, 4/1, 11, 11/7.
davek na motorna vozila - stranka upravnega postopka - obnova postopka - odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici (ZDavP) - oprostitev plačila davka - prva registracija vozila
Ker ni sporno, da tožnik v postopku, katerega obnovo predlaga, ni bil ne zavezanec za plačilo DMV, ne upravičenec do vračila DMV, saj tožnik tega niti ne zatrjuje, tožnik ni oseba, upravičena za vložitev predloga za obnovo postopka po 89. členu ZDMV. Ker tudi ne gre za primer, ko bi morala toženka tožniku v času izdaje odločb o odmeri in vračilu DMV iz leta 2012 priznati status stranke ali stranskega udeleženca po kakšni drugi zakonski podlagi, česar tožnik niti ne zatrjuje, sodišče pritrjuje toženki, da tožnik s predmetnim predlogom ni uveljavljal kakšne svoje pravice ali pravne koristi. Njegovo zavrženje na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP je zato pravilno in na zakonu utemeljeno. Iz istega razloga tožnik tudi ne more predlagati odprave, razveljavitve in spremembe odločbe na podlagi 90. člena ZDavP-2.
Na podlagi sedmega odstavka 11. člena ZDMV, ki določa, da za motorno vozilo, od katerega je bil vrnjen davek v skladu s tem členom, velja, da za namene 3. člena tega zakona v Republiki Sloveniji še ni bilo registrirano, se šteje, da predmetno vozilo v Republiki Sloveniji še ni bilo registrirano, kar pomeni, da gre za vozilo, ki se leta 2016 prvič registrira na območju Republike Slovenije. Navedena določba je jasna, in je ni mogoče razlagati tako, da za primere, ko je bil davek (s pravnomočno odločbo) domnevno napačno odmerjen, in posledično, (prav tako s pravnomočno odločbo) domnevno napačno vrnjen, to ne velja, kot to predlaga tožnik. Sodišče torej pritrjuje ugotovitvi toženke, na kateri izpodbijana odločba temelji, da gre v obravnavnem primeru glede na sedmi odstavek 11. člena ZDMV za prvo registracijo vozila, ne glede na začasno registracijo v letu 2012 zaradi dobave vozila v drugo državo članico. Glede na citirani 3. člen ZDMV gre torej v obravnavnem primeru za vozilo, za katerega obstoji zakonska obveznost plačila DMV.
odvzem mladoletnega otroka - razlogi za odvzem - namestitev v varno okolje - namestitev otroka v krizni center - mnenje strokovne komisije - otrokova korist
Nihče tožnikoma ne oporeka njune starševske ljubezni do njunega otroka, temveč se jima očita nekritičnost do resnosti B. stanja in pasivnost do B. potreb, ki iz tega stanja izvirajo, delno pa tudi neposredno onemogočanje postopanja v B. dobro (s tem, ko sta ob prvem stiku brez nadzora otroka odpeljala in je bilo posledično potrebno celo posredovanje izvršitelja), ugotovitev v tej zvezi pa tožnika nista izpodbila.
Iz izpodbijane odločbe je jasno razvidno, da je bil v obravnavani zadevi najprej uporabljen milejši ukrep na podlagi 119. člena ZZZDR, in sicer je CSD tožnikoma podal napotila za ravnanje (obisk pediatra, sodelovanje v postopku ugotavljanja, ali obstaja zaostanek v otrokovem razvoju, upoštevanje navodil pediatra in, če potrebno, takojšnja vključitev otroka v specialistično obravnavo), ki jim tožnika nista sledila. Tudi po tem, ko sta bili izdani začasni odločbi, sta tožnika ravnala samovoljno in otroka odpeljala iz C., v tej zvezi je bila potrebna celo izvršba. Nenazadnje pa je tudi treba upoštevati, da tožnikoma roditeljska pravica z izpodbijano odločbo ni bila odvzeta, temveč jima je bila na podlagi odvzema le omejena, vsa ostala upravičenja in dolžnosti pa so dolžnikoma še vedno ostali. Glede na navedeno sodišče ne sledi podanemu ugovoru nesorazmernosti.
ZBPP člen 24. ZFPPIPP člen 408. ZDavP-2 člen 126, 126/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - vsebinski preizkus - osebni stečaj - zastaranje
Za presojo pravnega standarda verjetnosti uspeha je potrebno preveriti vsebino tožbenih argumentov tako z vidika dejanskega stanja kot tudi z vidika mogočih pravnih podlag, za kar je po presoji sodišča potrebno opraviti vsaj v omejenem obsegu tudi vsebinski preizkus zadeve.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dostop do nepremičnine - služnost
Vpisana stvarna služnost ni na kakršnikoli način omejena, saj to iz podatkov zemljiške knjige ne izhaja. To pa posledično pomeni, da je izkazan dostop do nameravane gradnje in s tem izpolnjen pogoj za pozitivno odločitev organa. Tožnik sicer ugovarja, da se organ na te podatke ne bi smel zanesti, kar pa ne drži, saj je ravno izpisek iz zemljiške knjige eno izmed tistih taksativno naštetih dokazil, s katerimi je pravico graditi možno sploh izkazati v tovrstnih postopkih.
ZMZ-1 člen 51, 51/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - odgovorna država članica - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - prepoved ponižujočega ali nečloveškega ravnanja
Tožnik je sam izrecno poudaril, da z njim niso nečloveško ravnali, diskriminatorno ravnanje sostanovalcev že po pojasnilu ni bilo diskriminatorno, saj iz opisanega izhaja zgolj, da se z njim očitno niso želeli družiti, pripisoval pa jim je (kljub neznanju jezika, v katerem so se pogovarjali), da govorijo o njem. Opisal je sicer, da ko je začutil strah, se je odločil, da gre, ni pa pojasnil, do koga in zaradi česa je strah začutil. Četudi pa bi bilo ravnanje sostanovalcev do njega problematično, pa iz opisanega to sicer ne izhaja, bi to ne prestavljalo pomanjkljivost nemškega azilnega sistema.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3. ZDoh-2 člen 48. ZGD-1 člen 72.
davek od dohodkov pravnih oseb - davek od dohodka iz dejavnosti - davčno (ne)priznani odhodki - verodostojna knjigovodska listina - dokazovanje
Dejansko stanje davčni zavezanec lahko dokazuje z različnimi dokaznimi sredstvi, tudi z zaslišanjem stranke ali pa priče, vendar morajo biti dokazi tako listinski, kot tudi izpovedbe strank ali prič skladni in prepričljivi, da sodišče prepričajo. Po drugi strani pa je splošno uveljavljena ter zakonsko utemeljena obveznost vodenja ustreznega knjigovodstva ob spoštovanju SRS in je povezana z zahtevo poštenega in preglednega poslovanja, ki velja za vse poslovne subjekte.
ZDPN-2 člen 3, 5, 5/1, 8, 8/1, 9, 9/1, 14, 14/1, 14/2. ZIZ člen 197.
davek na promet nepremičnin - prodaja nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - zavezanec za davek
Po ustaljeni sodni praksi predstavlja prodaja nepremičnine na javni dražbi, ki jo opravi sodišče zaradi poplačila terjatev upnikov, odplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini. Dolžnik, lastnik nepremičnine, ki je bila prodana v izvršilnem postopku na javni dražbi, pa ima v smislu ZDPN-2 položaj prodajalca nepremičnine in s tem zavezanca za plačilo DPN (prvi odstavek 5. člena ZDPN-2).
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniška tarifa - načelo enakosti
Neutemeljena je tožbena navedba, da naj bi bili odvetniki, ki izvajajo BPP z določbo petega odstavka 17. člena ZOdv obravnavani neenako glede na sodne izvedence, cenilce in tolmače. OT namreč ureja plačilo odvetnikom za tržno dejavnost, medtem ko pripada sodnim izvedencem, cenilcem, tolmačem in vročevalcem plačilo za opravljanje dela za sodišče, torej za dejavnost, ki temelji na naročilu dela s strani sodišča v določenem sodnem postopku in ne na podlagi nastopanja na trgu.
EZ-1 člen 365, 365/4, 365/5, 375, 375/1, 375/5, 421.
podpora električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov - vračilo prejetih javnih sredstev - državna pomoč - dober gospodar - zastaranje terjatve
Tožnik je prejel deklaracijo za predmetno proizvodno napravo in bi kot dober in skrben gospodar tudi moral vedeti, da v primeru dograditve oziroma namestitve nove proizvodne naprave prav tako potrebuje deklaracijo, kar izhaja iz upravnih odločb, izdanih za predmetno proizvodno napravo, ki so bile tožniku tudi vročene in je bil tako z njimi seznanjen. Tožnik s sklicevanjem na dobro vero ne more vplivati na pravilnost izpodbijane odločbe.
Pravica do podpore za električno energijo iz obnovljivih virov je dodeljena z upravno odločbo, ki jo izda tožena stranka in je zakonita le v obsegu, navedenem v upravni odločbi. Terjatev iz naslova neupravičeno prejete podpore za električno energijo iz obnovljivih virov je lahko nastala šele na podlagi ugotovitev toženke v postopku nadzora, da je tožnik podporo za električno energijo iz obnovljivih virov za predmetno proizvodno napravo prejel neupravičeno in z ugotovitvijo njene višine ter z zahtevkom tožene stranke tožniku za vračilo na podlagi petega odstavka 375. člena EZ-1 (z izpodbijano odločbo). Predmetna terjatev iz naslova neupravičeno prejete podpore za električno energijo iz obnovljivih virov nima narave terjatev iz naslova gospodarskih pogodb.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - ponovitvena nevarnost
Že samo okoliščina, da so se proti tožniku vodili tudi drugi kazenski postopki, lahko pripelje do sklepa, da ne gre pričakovati, da po pogojnem odpustu tožnik ne bo ponavljal kaznivih dejanj.
davek na dediščine in darila - davčna osnova - terjatev - sklep o dedovanju
Sodišče ne sledi tožnikovim ugovorom, da je bila predmetna posojilna pogodba zgolj formalno sklenjena med zapustnico in B., dejansko pa je bil nosilec vseh koristi, pravic in obveznosti iz tega posojila tožnik. Kot je tožniku pravilno pojasnil že pritožbeni organ je davčni organ v odmernem postopku tožniku odmeril davek na dediščino na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, iz katerega pa nesporno izhaja prehod zapuščine iz zapustnice na tožnika v višini 162.000,00 EUR.
davčna izvršba - pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Trditev tožnika, da je 8 dnevni pritožbeni rok prekratek, ni utemeljen, saj gre za zakonsko določen rok, ki je enak za vse, ki jim je izdan sklep o davčni izvršbi, odločitev tožene stranke, ki je tožnikovo pritožbo, vloženo dva dni po izteku pritožbenega roka, zavrgla, pa je pravilna in utemeljena na zakonu.
ZDDV-1 člen 80, 80/1, 94, 94/1, 94/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 132, 160.
davek na dodano vrednost (DDV) - identifikacija za namene DDV - prenehanje identifikacije za namene ddv - neizkazanost pogojev
Iz dikcije drugega odstavka 94. člena ZDDV-1 jasno izhaja, da je relevantno obdobje, v katerem se ugotavlja višina katastrskega dohodka vseh članov kmečkega gospodinjstva zadnje koledarsko leto. Tožnik je vložil zahtevek za prenehanje identifikacije za DDV 28. 2. 2018, ko pa davčni organ še ni razpolagal s podatki o katastrskem dohodku tožnika in članov tožnikovega kmečkega gospodinjstva za leto 2017. Zato je kot zadnje koledarsko leto pravilno upošteval podatke o katastrskem dohodku tožnika in članov njegovega kmečkega gospodinjstva iz leta 2016.
kataster stavb - skupni del večstanovanjske zgradbe - sprememba podatkov katastra stavb - udeležba v postopku
Iz izpodbijane in drugostopenjske odločbe ne izhaja, da bi šlo v tej zadevi zgolj za spremembo površine dela stavbe zaradi določitve njegove površine z večjo natančnostjo v smislu drugega odstavka 89. člena ZEN, kar zatrjujejo prizadete stranke. Upravna organ namreč kot razlog za spremembo, kot že rečeno, navajata uskladitev podatkov na način, da se delu stavbe v lasti prizadetih strank prišteje površina terase v četrti etaži. To pa, kot izhaja tudi iz izreka izpodbijane odločbe, kaže na spremembo tlorisa in števila etaž, torej na spremembo v smislu prvega odstavka 89. člena ZEN.
Iz narave spreminjanja podatkov o površini stavbe ali dela stavbe v katastru stavb izhaja, da morajo imeti možnost sodelovanja v postopku izdelave elaborata tudi lastniki drugih delov stavbe, in sicer ne glede na to, kaj je razlog za spremembo površine.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZTuj-2 člen 78, 78/1.
omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Na glavni obravnavi izvedeni dokazi nedvomno kažejo na to, da je bila izpodbijana odločba tožeči stranki vročena dne 15. 12. 2019 v navzočnosti tolmača za arabski jezik. Tridnevni rok za vložitev tožbe se je tako stekel v sredo 18. 12. 2019. Tožeča stranka je tožbo vložila priporočeno po pošti 20. 12. 2019, to je po izteku roka, zato jo je sodišče moralo kot prepozno zavreči.
OZ člen 349. EZ-1 člen 376, 376/5. ZDavP-2 člen 125, 125/1, 126, 126/1.
električna energija - finančna podpora proizvodnji električne energije - vračilo - začetek teka zastaranja - analogna uporaba zakona - uporaba določb Zakona o davčnem postopku
Tožeča stranka zmotno šteje, da je predmet pogodbe njena obveznost, da bo dobavljala električno energijo ter obveznost A. d.o.o., da mu jo bo plačal. Za opredelitev te vrste obveznosti ni odločilnega pomena pogodba, ampak odločba o podelitvi podpore, kar izhaja tudi iz petega odstavka 376. člena EZ-1, saj po tej določbi pogodba o zagotavljanju podpore preneha veljati z dnem, ko preneha veljati odločba o dodelitvi podpore.
Obveznost vrnitve preveč izplačane podpore za električno energijo ne more nastati šele z izdajo odločbe ali z ugotovitvami v postopku nadzora, ampak nastane že v trenutku, ko je bila neupravičena podpora izplačana. V nasprotnem primeru bi namreč prišlo do situacije, da bi lahko tožena stranka zahtevala vračilo preveč prejete podpore kadarkoli. V skrajnem primeru bi to lahko pomenilo, da do zastaranja sploh ne bi prišlo, kar pa bi bilo v nasprotju z načelom pravne varnosti. Takšna razlaga izhaja tudi iz analogne uporabe določb ZDavP-2.
ZJC člen 68. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (2000) člen 129, 129/1, 129/1-1, 129/1-2.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - varovalni pas ceste - soglasje
Ob inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da se objekti nahajajo 1,8 metrov od zunanjega roba vozišča. Ker na vozišču ni kolesarskih stez, bi morali biti postavljeni najmanj 5 metrov od zunanjega roba. Tako je po presoji sodišča prvostopenjski organ nedvomno pravilno ugotovil, da so objekti postavljeni v nasprotju že s prvim pogojem iz soglasja, zato po mnenju sodišča že zaradi neizpolnjevanja tega pogoja niti ni potrebno posebej ugotavljati izpolnjevanja ostalih pogojev (dogovor z lastniki zemljišč, barvne kombinacije), kajti vsi pogoji morajo biti podani kumulativno.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - dejstva, ki so nepomembna ali zanemarljiva
Očitno je, da je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, ni razvidno tožnikovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.