OZ člen 349. EZ-1 člen 376, 376/5. ZDavP-2 člen 125, 125/1, 126, 126/1.
električna energija - finančna podpora proizvodnji električne energije - vračilo - začetek teka zastaranja - analogna uporaba zakona - uporaba določb Zakona o davčnem postopku
Tožeča stranka zmotno šteje, da je predmet pogodbe njena obveznost, da bo dobavljala električno energijo ter obveznost A. d.o.o., da mu jo bo plačal. Za opredelitev te vrste obveznosti ni odločilnega pomena pogodba, ampak odločba o podelitvi podpore, kar izhaja tudi iz petega odstavka 376. člena EZ-1, saj po tej določbi pogodba o zagotavljanju podpore preneha veljati z dnem, ko preneha veljati odločba o dodelitvi podpore.
Obveznost vrnitve preveč izplačane podpore za električno energijo ne more nastati šele z izdajo odločbe ali z ugotovitvami v postopku nadzora, ampak nastane že v trenutku, ko je bila neupravičena podpora izplačana. V nasprotnem primeru bi namreč prišlo do situacije, da bi lahko tožena stranka zahtevala vračilo preveč prejete podpore kadarkoli. V skrajnem primeru bi to lahko pomenilo, da do zastaranja sploh ne bi prišlo, kar pa bi bilo v nasprotju z načelom pravne varnosti. Takšna razlaga izhaja tudi iz analogne uporabe določb ZDavP-2.
ZJC člen 68. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (2000) člen 129, 129/1, 129/1-1, 129/1-2.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - varovalni pas ceste - soglasje
Ob inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da se objekti nahajajo 1,8 metrov od zunanjega roba vozišča. Ker na vozišču ni kolesarskih stez, bi morali biti postavljeni najmanj 5 metrov od zunanjega roba. Tako je po presoji sodišča prvostopenjski organ nedvomno pravilno ugotovil, da so objekti postavljeni v nasprotju že s prvim pogojem iz soglasja, zato po mnenju sodišča že zaradi neizpolnjevanja tega pogoja niti ni potrebno posebej ugotavljati izpolnjevanja ostalih pogojev (dogovor z lastniki zemljišč, barvne kombinacije), kajti vsi pogoji morajo biti podani kumulativno.
tujec - dovolitev zadrževanja - pogoji za dovolitev
Odločba o dovolitvi zadrževanja je konstitutivnega značaja, saj podeljuje tujcu, ki je že v postopku odstranitve, pravico do zadrževanja v RS. Tovrsten akt se izda, če je izpolnjen eden izmed zakonsko predpisanih pogojev iz 2. odstavka 73. člena ZTuj-2.
Pristojna organa prve in druge stopnje sta v konkretnem primeru pravilno uporabila določila ZTuj-2, na katerih sta utemeljila sprejeto odločitev razlogi, s katerimi se sodišče v celoti strinja, zato jih v svoji obrazložitvi ne ponavlja (2. odstavek 72. člena ZUS-1).
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - varna izvorna država - preganjanje
Dejanje preganjanja po drugi alineji drugega odstavka 26. člena ZMZ-1 se lahko izvaja tudi preko diskriminacije zaradi pripadnosti določeni narodnosti v obliki pravnih in upravnih ukrepov oziroma zbira različnih ukrepov, vključno s kršitvami človekovih pravic, ki so dovolj resne narave ali ponavljajoče, da predstavljajo hudo kršitev človekovih pravic. Preganjanje predstavlja nedoločen pravni pojem.
Tožnikova prošnja za mednarodno zaščito je očitno neutemeljena, saj ni izkazano dejansko stanje, ki bi se vsaj približalo standardom preganjanja iz 26. člena ZMZ-1 (oziroma resni škodi iz 28. člena ZMZ-1).
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - obrazložitev akta
Pri preizkusu izpolnjenosti pogoja iz 66. člena ZGO-1 se organ ni dolžan spuščati v presojo predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej prestavljenih strokovnih rešitev, temveč mora preveriti ali ima projekt za izdajo gradbenega dovoljenja vse sestavine in ali so te skladne s prostorskim aktom.
Sodna kontrola je omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene izvedbe gradbenega projekta, če je obrazložena z razumnimi razlogi, saj bi šlo v tem primeru za strokovno presojo projekta.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - osebne okoliščine - obrazložitev odločbe - razlaga zakonske norme
Jezikovna razlaga zakona jasno napeljuje na sklep, da je treba pojmovno zvezo „najmanj 24 mesecev“ razlagati ob upoštevanju tudi teleološke razlage (razlage po namenu) in sistematične razlage zakona ter ustavi-skladne razlage zakona. V tem smislu ima tožnik prav, da je pomembno, da je imel tožnik dovoljenje za zadrževanje v trajanju 36 mesecev in da so pomembne okoliščine, zakaj je prišlo do dveh prekinitev obakrat v trajanju dveh mesecev. Ker tožena stranka okoliščin in razlogov za prekinitev znotraj skupnega trajanja 36 mesecev ni upoštevala, je napačno uporabila materialno pravo in je nepopolno ugotovila dejansko stanje. Če drži trditev tožnika je do prekinitve prišlo zaradi tega, ker je tožnik v določeni fazi postopka uspel s pravnimi sredstvi v sodnem postopku in je namesto statusa imetnika dovoljenja za zadrževanje v času omenjene prekinitve pridobil status prosilca za mednarodno zaščito.
Okoliščina, da je tožnik brez pojasnitve zapustil Azilni dom in se vanj ni vrnil, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Tožnik ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu. Sodišče je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo tožnika zavrglo, ker upravni akt, ki se izpodbija, očitno ne posega več v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožnika.
Tožniku je bila veljavnost vozniškega dovoljenja, omejena na podlagi izdanega zdravniškega spričevala, da mora tožnik najkasneje čez šest mesecev opraviti kontrolni pregled za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. To dejstvo je zadosten razlog za omejitev veljavnosti vozniškega dovoljenja.
odmera davkov - pooblaščenec stranke - vročitev odločbe pooblaščencu
V skladu z ustaljeno sodno prakso se šteje vročitev stranki, ki ima pooblaščenca, kot pravno veljavna le, če je bila na predpisan način vročena pooblaščencu. S tem je nedvomno varovan rok za vložitev pravnega sredstva, ki teče od dneva, ko je bila odločba vročena pooblaščencu, stranka pa ima na tej podlagi pravico, da od upravnega organa zahteva pravilno vročitev odločbe svojemu pooblaščencu.
zaščitena kmetija - določitev zaščitene kmetije - pravnomočno rešena zadeva - zavrženje zahteve - kršitev pravice do izjave v postopku
Organ je pred odločitvijo vpogledal v katastrske podatke, tožnica pa se do rezultatov ugotovitve organa, ki se je nanašalo na nespremenjenost le teh, ni mogla izjasniti, ker ji teh ugotovitev organ ni posredoval, šlo pa je za katastrske podatke - podatke iz javnih evidenc, za katere je vedno mogoče dokazovati, da niso pravilni (171. člen ZUP). Preden se je organ postavil na stališče identitete dejanskega stanja v zahtevi in pravnomočni odločitvi, torej o relevantnem dejanskem stanju glede na materialni predpis, bi tožnici moral omogočiti izjavo v skladu z 9. in 146. členom ZUP.
brezplačna pravna pomoč - plačilo predujma - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pomoči
Za izplačilo stroškov izvedenca iz sredstev brezplačne pravne pomoči ni bilo pravnega temelja. V tem času je bila namreč že izdana odločba, s katero je bilo odločeno, da je tožnica neupravičeno prejela brezplačno pravno pomoč v zvezi s plačilom stroškov predujma za izvedenca, ki je postala pravnomočna. Organ za brezplačno pravno pomoč je tako neutemeljeno z izpodbijanim sklepom zahteval povrnitev brezplačne pravne pomoči od tožnice za izplačane stroške izvedenke.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nadzorstvena pritožba - kazenski postopek - neprava obnova postopka
Tudi pri odločanju o nepravi obnovi gre za sojenje, saj sodišče izda odločitev v obliki sodbe ali sklepa, zoper katerega je možna pritožba. Zato je napačno stališče tožene stranke, da v okviru odločanja o predlogu za združitev kazni (t.i. nepravi obnovi) ne gre za sojenje, zaradi česar naj ne bi bilo mogoče uporabiti ZVPSBNO.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen
Izvršilni postopek, voden po določbah ZUP, je od inšpekcijskega postopka samostojen in ločen postopek, hkrati pa pomeni nadaljevanje in zaključno fazo tega inšpekcijskega postopka.
Glede tožbeno zatrjevane izvršitve inšpekcijske odločbe sodišče ugotavlja, da je takšen ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbe sicer dopusten, vendar po presoji sodišča takšna tožbena trditev ni izkazana. Tožbeno zatrjevana izvršitev inšpekcijske odločbe se ne nanaša na stanje po dokončnosti izvršilnega naslova, ampak na trenutek izdaje inšpekcijske odločbe kot izvršilnega naslova, kar pomeni, da bi morala tožeča stranka te ugovore primarno uveljavljati v postopku, ki se nanaša na izdano inšpekcijsko odločbo.
vodno dovoljenje - raba vode za proizvodnjo električne energije - prenehanje koncesijske pogodbe
Z izpodbijanim aktom je bilo ustanovljeno novo pravno razmerje (tožniku je bilo izdano vodno dovoljenje), s tem pa je bilo ukinjeno prejšnje pravno razmerje tožnika z državo (koncesijsko razmerje).
Ob tem sodišče dodaja, da so enaki ali podobni instituti v ZV-1 predpisani tudi v primeru izdanih vodnih dovoljenj.
Vsi prijavitelji, ki so stranke v pravdnem postopku (pri čemer glede na vsebino pogoja ni pomembno na kateri strani), ki teče zaradi oziroma v zvezi s prijavo na javni razpis in v zvezi z izvajanjem katerekoli pogodbe o sofinanciranju iz javnih sredstev, zaradi neupravičene uporabe sredstev, tega pogoja ne izpolnjujejo in zato niso upravičeni do sredstev.
dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - javni poziv - pomanjkanje verodostojnih listin - poziv na dopolnitev - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka bi morala tožnika v pozivu za odpravo pomanjkljivosti natančno poučiti, v čem so pomanjkljivosti njegove vloge in natančno navesti, kako in na kakšen način naj jih odpravi.
Napačno je sklepanje tožene stranke, da mora biti vozilo registrirano najmanj tri leta po sklenitvi pogodbe o dodelitvi spodbude, ker takšnega pogoja javni poziv "20SUB-EVOB13 nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska električna vozila", ne določa. Javni poziv določa zgolj, da mora ostati vozilo najmanj tri leta po sklenitvi pogodbe o dodelitvi spodbude v lasti vlagatelja.
Upravni organ je ravnal zakonito, ko je presodil, da se je tožnica neupravičeno sklicevala na lastnost sodnega cenilca pri cenitvenih poročilih, v katerih je cenila stavbna zemljišča in gozd, čeprav glede na svoje imenovanje (sodni cenilec, imenovan za strokovno področje kmetijstva, podpodročji sadjarstvo in vinogradništvo) te pravice ni imela.
tožba v upravnem sporu - tožba, vložena zaradi molka organa - procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa - preuranjena tožba
Procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka prvostopnega organa ni podana, ker tožnik pred vložitvijo tožbe zaradi molka organa od tožene stranke ni zahteval odločitve o vlogi v sedmih dneh od prejetja zahteve (drugi in tretji odstavek 28. člena ZUS-1). Tako ni mogoče govoriti o molku organa po določbi 28. člena ZUS-1, zato je tožba tožnika zaradi molka organa preuranjena in jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 moralo zavreči.
omejitev gibanja tujcu - odstranitev tujca iz države - podaljšanje omejitve gibanja
V tožnikovem primeru podaljšanje omejitve gibanja utemeljuje njegovo nesodelovanje v postopku, postopek ugotavljanja njegove identitete ter s tem dolgotrajnost postopkov pridobivanja ustreznih podatkov in dokumentov iz Alžirije, prav tako tudi okoliščine, ki kažejo, da bi tožnik, kolikor mu gibanje ne bi bilo omejeno, pobegnil in se nadalje nezakonito zadrževal na območju EU, s čimer bi bila onemogočena izvršitev izrečenega ukrepa odstranitve iz države.