Tožeča stranka je v postopku izkazala, da je toženi stranki ponudila odpravo napak, to je lasastih razpok, in sicer na način, za katerega je tudi izvedenec navedel, da je primeren, s položitvijo hidroizolacije. Ker je tožena stranka to odklonila, dejstva, da je gradnja za toženo stranko sedaj neuporabna, ne more naprtiti tožeči stranki.
taksna oprostitev – pridobitev premoženja – plačilni nalog za plačilo sodne takse – odločanje o ugovoru – pravica do pritožbe – obročno plačilo
Prvo sodišče pri odločanju o utemeljenosti ugovora ni pravilno upoštevalo (spremenjenega) premoženjskega stanja tožnika in njegove družine, ker je upoštevalo le okoliščino, da je tožnik s sodno poravnavo pridobil izvršilni naslov za dodatno premoženje, ni pa upoštevalo vseh drugih okoliščin, na podlagi katerih bi takojšnje plačilo sodne takse lahko ogrozilo preživljanje tožnika in njegove družine, kar je tudi zakonska podlaga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Tožniku zato pripada pravica do pritožbe, ki mu omogoča varovanje njegovega pravnega položaja na način, da pritožbeno sodišče skozi pritožbene razloge oceni zakonitost in pravilnost takšne sodne odločbe. Prvo sodišče je zato v pravnem pouku zmotno navedlo, da ni pritožbe zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen ugovor tožnika zoper plačilni nalog.
zavrženje tožbe – pravočasnost vloge – vložitev vloge pri nepristojnemu sodišču – oseba brez pooblaščenca
Glede na to, da je tožnik tožbo sam, brez pooblaščenca, vložil na Okrožno sodišče v Ljubljani in da je od tega sodišča dobil izrecna navodila o dostavi popravljene tožbe, tožnikovega ravnanja ni mogoče pripisati niti nevednosti, niti očitni pomoti. Izročitev popravljene tožbe nepristojnemu sodišču je posledica tožnikove neskrbnosti, saj mu je bilo znano, na katero sodišče mora popravljeno tožbo vložiti, pa je vlogo naslovil, ne samo odpravil, na nepristojno sodišče.
oprostitev plačila sodne takse – zmanjšanje sredstev za preživljanje – zapornik – ne prejema denarne socialne pomoči
Tožnik nima dohodkov, nima prihrankov in ni imetnik nepremičnega in premičnega premoženja. V konkretnem primeru so izpolnjeni pogoji, da se tožnika v celoti oprosti plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, kljub temu, da ne prejema denarne socialne pomoči in da kot zapornik tudi ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejel. Glede na ugotovljeno premoženjsko stanje tožnika bi bila namreč tudi s plačilom delne sodne takse v višini 30,00 EUR občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.
odškodnina za povzročeno škodo na zdravju - predpostavke odškodninske obveznosti - dokazovanje z izvedencem - zaslišanje izvedenca - pisna izdelava mnenja - pravica stranke do izjave - pomanjkljiva trditvena podlaga - navedbe o odločilnih dejstvih
Pomanjkljivih navedb ni mogoče odpraviti z zaslišanjem izvedenca in zdravnikov, ki bi lahko pojasnili le tožnikovo zdravstveno stanje. Tožnik ne more zahtevati, da bi izvedenec oziroma izvedene priče dopolnile njegove navedbe, ki so bistvene za odškodninsko odgovornost, to je navedbe o protipravnem (škodnem) ravnanju tožencev, ki naj bi bilo vzrok njegovim sedanjim težavam.
ZIZ člen 40, 40/5, 40/7, 55, 55/2. ZPP člen 343, 343/2.
judikatna terjatev - izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete - presoja materialnopravne pravilnosti izvršilnega naslova - prepozna pritožba
V skladu z načelom stroge formalne legalitete je izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano in ne more odreči izvršilnega varstva na podlagi veljavnega izvršilnega naslova. Navedeno načelo izvršilnemu sodišču preprečuje, da bi dvomilo v materialnopravno pravilnost izvršilnega naslova in ne more presojati njegove konkretne materialne zakonitosti in pravilnosti, kar velja tudi za pravilnost postopka, v katerem je bil le-ta izdan.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – NELOJALNA KONKURENCA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081963
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101, 102, 267. OZ člen 132, 168, 168/3, 169, 352, 352/1, 365. ZPOmK-1 člen 9, 9/1, 9/4, 62. ZPOmK člen 10, 10/1, 10/5, 44. ZPP člen 5, 5/1, 105, 105/1, 106, 106/1, 107, 212, 213, 213/1, 216, 216/1, 226, 226/1, 226/3, 228, 228/1, 229, 229/2, 243, 285, 286, 286/1, 286a, 286a/4, 286a/5, 287, 287/1, 287/4. ZVK člen 13, 13/2.
zloraba prevladujočega položaja - nelojalna konkurenca - uporaba infrastrukture - cenovno plenilstvo - zastaranje odškodninskih zahtevkov - pretrganje zastaranja - namen prava varstva konkurence - numerus clausus dokaznih sredstev - predložitev listin - dokaz z zaslišanjem priče - dokazni predlog z vpogledom izvedenca v listine - neizvedba dokazov - predhodno vprašanje SEU - materialno procesno vodstvo - prekluzija - trditveno in dokazno breme - izgubljeni dobiček - presoja po prostem preudarku
Pravo omejevanja konkurence uporabe lastnih stvari, pravic in organizacije („infrastrukture“) ne prepoveduje. Za obstoj zlorabe morajo biti podane še druge predpostavke.
Nelojalna konkurenca je praviloma podana le, če je konkurent ravnal nemoralno. Ponuditi nižjo, konkurenčnejšo ceno zaenkrat ni nemoralno. Ali se je to dogodilo z namenom razdiranja tujega pogodbenega razmerja je zato že povsem vseeno. Tega pač pravo nelojalne konkurence ne varuje. Pravo varstva konkurence ne varuje (vseh) konkurentov prevladujočega podjetja. Tudi ni namenjeno preprečevanju propada manj uspešnega konkurenta. Namenjeno je zgolj preprečevanju, da bi prevladujoče podjetje preprečevalo obstoj vsaj enako učinkovitim konkurentom, kot je samo prevladujoče podjetje.
Zloraba prevladujočega položaja je ne glede na pojavno obliko protipravna. Protipravno ravnanje je šele tisto ravnanje, ki vsaj enako učinkovitemu konkurentu ne omogoča obstoja na trgu. Prevladujoče podjetje lahko takšno ostane, če je bolj učinkovito kot neprevladujoči, vendar manj učinkoviti konkurent.
Civilno procesno pravo je prisilno, razen kadar samo ne določa česa drugega. ZPP določa, katere vrste dokaznih sredstev („dokazov“) obstajajo. Teh je le 5 vrst (ogled, listine, priče, izvedenci in zaslišanje strank). Dokazna sredstva se izvršujejo na način, kot je določen v ZPP. Na ta pravila sta vezani tako stranki, kot tudi sodišče. Drugih dokaznih sredstev kot teh ni. Niti stranka, niti sodišče si jih ne more izmišljati po svoji prosti presoji. Izvrševanje dokazov se mora ravnati po pravilih, ki so določena v ZPP, saj je to pravo prisilno.
Izvedenec se sicer lahko postavi, če je potrebno iz obstoječih listin ugotoviti dejstva in za takšne ugotovitve sodišče nima potrebnega znanja. Pred tem pa mora biti listina predložena sodišču. Takšna je ureditev v ZPP. Zanjo obstajajo tehtni praktični razlogi, predvsem razmeroma majhna velikost in prenosljivost listin. Obstaja pa tudi bolj načelni razlog. S predložitvijo listin je nasprotni stranki sploh šele omogočena obramba. Dokazni predlog z vpogledom izvedenca v listine tožeče stranke je bil torej nedopusten.
Cenovno plenilstvo je zgolj oblika zlorabe prevladujočega položaja. Ali je prišlo do zlorabe prevladujočega položaja, je kot pri vseh generalnih klavzulah, stvar uporabe materialnega prava. Glede zlorabe prevladujočega položaja zaslišanje priče torej ni mogoče, saj gre za pravno normo, ki se ne dokazuje.
pravdni stroški – stroški priče – razlogi sklepa – ne obrazložen sklep
Izpodbijani sklep ne vsebuje obrazložitve oz. nobenih razlogov o tem, zakaj je sodišče prve stopnje priči odmerilo nadomestilo plače za osem ur. Ne vsebuje torej dejanskih ugotovitev, ki so pomembne za odločitev o priglašenih stroških.
ZIZ člen 62, 62/2. ZOdvt člen 16, tar. št. 3100, 3101.
nagrada za postopek na prvi stopnji - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev dovolitvenega dela - domneva umika tožbe
Nagrada za postopek po tar. št. 3100 (takšno stališče je zavzeto tudi v odločbi VSC I Cpg 241/2013 z dne 18. 9. 2013, na katero se sklicuje pritožnica, sodišče druge stopnje pa z njim soglaša) nastane s pravnomočnostjo sklepa, s katerim se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena, saj se že s tem trenutkom izvršilni postopek nadaljuje kot postopek z ugovorom zoper plačilni nalog, torej kot pravdni postopek. Pri tem ni odveč pripomniti, da (tudi) Opomba 3 (1) v tarifi ZodvT določa, da nagrada za postopek nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se postopek začne. Naravi postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine oziroma dejstvu, da je izvršilni postopek v primeru razveljavitve sklepa v izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine v dovolitvenem delu, le predhodna faza pravdnega postopka, pa je prilagojena tudi odvetniška tarifa, saj je v tar. št. 3100 ZodvT med drugim določeno, da se nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če le ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine.
ZIZ člen 29. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteka avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 19.
določitev obveznosti dolžnika v elektronskem predlogu za izvršbo - standardizirana vsebina predloga - aplikacija eizvršba
Nestandardiziran del besedila elektronskega predloga za izvršbo, ki ga predstavlja klasični predlog za izvršbo, natančneje opredeljuje vsebino elektronskega predloga za izvršbo.
preživninske terjatve – dogovor o drugačnem načinu izpolnitve preživninske obveznosti - vštevanje preplačil v bodoče preživninske terjatve – pobot terjatev – zavrnitev dokaza z zaslišanjem strank – pomanjkljiva trditvena podlaga
Vštevanje že opravljenih preplačil v (bodoče) preživninske terjatve bi predstavljalo pobot preživninskih terjatev, ki je po 5. točki 316. člena OZ izključen oz. nedopusten.
prevzem dolga - sodna poravnava - nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika
Upoštevaje celotno besedilo sodne poravnave je povsem jasno, da je z njo tožeča stranka kot tretji, sedaj pritožnik, prevzel terjatev, ki jo je imela upnica do prvotnega dolžnika, vendar na pasivni strani, da je torej prevzel dolg prvotnega dolžnika do upnice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081964
OZ člen 46, 46/2, 73, 73/1, 73/2. ZFPPIPP člen 221o. ZPP člen 287, 287/4, 319, 451, 452, 452/2, 452/3, 452/4.
spor majhne vrednosti – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – opravičljiva zmota – izčlenitev družb – meje pravnomočnosti – dokazni sklep
Stališče pritožnice, da ni možno že a priori reči, da so dokazi, predlagani v drugi pripravljalni vlogi tožene stranke, prepozni, glede na strogo ureditev, ki izhaja iz določil ZPP, ki se nanašajo na spore majhne vrednosti, ni pravilno. Sodišče namreč novih dejstev in dokazov, ki jih je tožena stranka navedla in predlagala v vlogah, vloženih po 8-dnevnem zakonskem roku, ne sme upoštevati.
SZ-1 člen 25, 25/1, 49, 49/1. OZ člen 355, 355/1, 355/1-6.
upravnik – določitev upravnika – posel rednega upravljanja – aktivna legitimacija – rezervni sklad – spor majhne vrednosti
Določitev upravnika sodi med posle rednega upravljanja. Za tovrstne posle je potrebno soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev.
Tožeča stranka v lastnem imenu ne more uveljavljati terjatev iz naslova stroškov rezervnega sklada, saj niti ni zatrjevala, da bi bilo takšno materialnopravno upravičenje nanjo preneseno.
ZPP člen 274. ZJU člen 25, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnica je sodno varstvo zoper sklep tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za odpravo kršitve, uveljavljala v roku iz drugega odstavka 25. člena ZJU. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS o tožničini pritožbi ni odločila v 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU, zato je tožnica v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJU v nadaljnjih 30 dneh od poteka tega roka lahko zahtevala sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje, kar je tudi storila. Tožba je pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožnica tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, da bi izrecno zahtevala razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena zahteva za odpravo kršitev.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-8, 112. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev zdravnikovih navodil - opravljanje pridobitne dejavnosti
Tožnica v času bolniškega staleža ni spoštovala navodil osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika (tožnici je bilo v času zadržanosti z dela dovoljeno le gibanje v kraju prebivališča), ko je določenega dne zapustila kraj bivanja in opravila nego na domu. Ker tožnica izrecne (in tudi naknadne) odobritve osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika za zapustitev kraja bivanja ni imela, je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Ob dejstvu, da je tožba iz spora o glavni stvari pravnomočno zavržena, je zakonit tudi izpodbijani stroškovni izrek sklepa. Ker v obravnavani zadevi ni podan dejanski stan iz 1. odstavka 154. člena ZPP, je zakonito odločeno, da trpi tožnik sam svoje stroške postopka.
ustavitev postopka – plačilo sodne takse – zavezanec za plačilo
V primeru, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna, kar pomeni le, da lahko sodišče obračuna takso vsakemu izmed tožnikov.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz obveznih socialnih zavarovanj - uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja - rok za sodno varstvo
Tožnica je s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Tožena stranka je tožnico odjavila iz obveznih socialnih zavarovanj pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da odjava iz obveznega zavarovanja pomeni drug način prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in da je pogodba o zaposlitvi veljala do odjave iz obveznega zavarovanja in ne za celotno obdobje, za katero je bila sklenjena, zato ji pravice iz pogodbe o zaposlitvi oz. delovnega razmerja pripadajo le za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ne pa tudi po tem datumu. Tožnica bi lahko nadomestilo plače za obdobje po odjavi iz zavarovanja in druge terjatve iz delovnega razmerja uspešno uveljavljala le, če bi pravočasno, v 30 dneh, odkar je zvedela za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oziroma za odjavo iz zavarovanja, uveljavljala sodno varstvo zaradi ugotovitve nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Ker sodnega varstva zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožnica ni pravočasno uveljavljala, ni upravičena do nobenih pravic iz delovnega razmerja za čas po odjavi iz zavarovanja oziroma po prenehanju pogodbe o zaposlitvi (zaradi odjave).
delna invalidska pokojnina - invalid III. kategorije
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da do tožnikove vrnitve nazaj na delo k delodajalcu še ni prišlo, saj po tožnikovih navedbah, postopek v delovnem sporu zaradi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti s tem v zvezi še ni končan. Pravica tožnika do izplačila delne invalidske pokojnine je neposredno odvisna od izida individualnega delovnega spora, v zvezi z zahtevano reintegracijo na ustrezno delovno mesto. V obravnavanem primeru pa je že s pravnomočno sodbo v delovnem sporu ugotovljena nezkonitost odpovedi in da tožniku delovno razmerje ni prenehalo po njegovi volji ali krivdi. Ker toženec novo nastalih okoliščin pri odmeri delne invalidske pokojnine ni upošteval, bo na podlagi razpoložljivih in naknadno pridobljenih podatkov po zaključenem delovnem sporu delno invalidsko pokojnino za tožnika ponovno odmeril oziroma odločil o izplačevanju delne invalidske pokojnine.