taksna oprostitev – pridobitev premoženja – plačilni nalog za plačilo sodne takse – odločanje o ugovoru – pravica do pritožbe – obročno plačilo
Prvo sodišče pri odločanju o utemeljenosti ugovora ni pravilno upoštevalo (spremenjenega) premoženjskega stanja tožnika in njegove družine, ker je upoštevalo le okoliščino, da je tožnik s sodno poravnavo pridobil izvršilni naslov za dodatno premoženje, ni pa upoštevalo vseh drugih okoliščin, na podlagi katerih bi takojšnje plačilo sodne takse lahko ogrozilo preživljanje tožnika in njegove družine, kar je tudi zakonska podlaga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Tožniku zato pripada pravica do pritožbe, ki mu omogoča varovanje njegovega pravnega položaja na način, da pritožbeno sodišče skozi pritožbene razloge oceni zakonitost in pravilnost takšne sodne odločbe. Prvo sodišče je zato v pravnem pouku zmotno navedlo, da ni pritožbe zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen ugovor tožnika zoper plačilni nalog.
zavrženje tožbe – pravočasnost vloge – vložitev vloge pri nepristojnemu sodišču – oseba brez pooblaščenca
Glede na to, da je tožnik tožbo sam, brez pooblaščenca, vložil na Okrožno sodišče v Ljubljani in da je od tega sodišča dobil izrecna navodila o dostavi popravljene tožbe, tožnikovega ravnanja ni mogoče pripisati niti nevednosti, niti očitni pomoti. Izročitev popravljene tožbe nepristojnemu sodišču je posledica tožnikove neskrbnosti, saj mu je bilo znano, na katero sodišče mora popravljeno tožbo vložiti, pa je vlogo naslovil, ne samo odpravil, na nepristojno sodišče.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - priporni razlog ponovitvene nevarnosti - priporni razlog koluzijske nevarnosti
Vse priče, ki so v obtožnici predlagane za zaslišanje, pa so bile že zaslišane v preiskavi, pri čemer gre za tiste priče, na katere bi obdolženec lahko vplival, da ne bi izpovedovale po resnici. Glede teh prič zato ni mogoče več sklepati o koluzijski nevarnosti, saj so bili dokazi - njihove izpovedbe - že zavarovani s tem, ko so bile zaslišane, morebitna kasnejša sprememba izpovedbe pa je predmet ocene sodišča o tem, kdaj je priča izpovedovala po resnici in zakaj je svojo izpovedbo spremenila. Zato v takem primeru obdolženec ne more vplivati na priče in v smislu 2. točke prvega odstavka 201. člena ZKP ovirati kazenski postopek.
prevzem dolga - sodna poravnava - nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika
Upoštevaje celotno besedilo sodne poravnave je povsem jasno, da je z njo tožeča stranka kot tretji, sedaj pritožnik, prevzel terjatev, ki jo je imela upnica do prvotnega dolžnika, vendar na pasivni strani, da je torej prevzel dolg prvotnega dolžnika do upnice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081964
OZ člen 46, 46/2, 73, 73/1, 73/2. ZFPPIPP člen 221o. ZPP člen 287, 287/4, 319, 451, 452, 452/2, 452/3, 452/4.
spor majhne vrednosti – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – opravičljiva zmota – izčlenitev družb – meje pravnomočnosti – dokazni sklep
Stališče pritožnice, da ni možno že a priori reči, da so dokazi, predlagani v drugi pripravljalni vlogi tožene stranke, prepozni, glede na strogo ureditev, ki izhaja iz določil ZPP, ki se nanašajo na spore majhne vrednosti, ni pravilno. Sodišče namreč novih dejstev in dokazov, ki jih je tožena stranka navedla in predlagala v vlogah, vloženih po 8-dnevnem zakonskem roku, ne sme upoštevati.
oprostitev plačila sodne takse – zmanjšanje sredstev za preživljanje – zapornik – ne prejema denarne socialne pomoči
Tožnik nima dohodkov, nima prihrankov in ni imetnik nepremičnega in premičnega premoženja. V konkretnem primeru so izpolnjeni pogoji, da se tožnika v celoti oprosti plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, kljub temu, da ne prejema denarne socialne pomoči in da kot zapornik tudi ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejel. Glede na ugotovljeno premoženjsko stanje tožnika bi bila namreč tudi s plačilom delne sodne takse v višini 30,00 EUR občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.
pravdni stroški – stroški priče – razlogi sklepa – ne obrazložen sklep
Izpodbijani sklep ne vsebuje obrazložitve oz. nobenih razlogov o tem, zakaj je sodišče prve stopnje priči odmerilo nadomestilo plače za osem ur. Ne vsebuje torej dejanskih ugotovitev, ki so pomembne za odločitev o priglašenih stroških.
ZIZ člen 29. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteka avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 19.
določitev obveznosti dolžnika v elektronskem predlogu za izvršbo - standardizirana vsebina predloga - aplikacija eizvršba
Nestandardiziran del besedila elektronskega predloga za izvršbo, ki ga predstavlja klasični predlog za izvršbo, natančneje opredeljuje vsebino elektronskega predloga za izvršbo.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – NELOJALNA KONKURENCA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081963
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101, 102, 267. OZ člen 132, 168, 168/3, 169, 352, 352/1, 365. ZPOmK-1 člen 9, 9/1, 9/4, 62. ZPOmK člen 10, 10/1, 10/5, 44. ZPP člen 5, 5/1, 105, 105/1, 106, 106/1, 107, 212, 213, 213/1, 216, 216/1, 226, 226/1, 226/3, 228, 228/1, 229, 229/2, 243, 285, 286, 286/1, 286a, 286a/4, 286a/5, 287, 287/1, 287/4. ZVK člen 13, 13/2.
zloraba prevladujočega položaja - nelojalna konkurenca - uporaba infrastrukture - cenovno plenilstvo - zastaranje odškodninskih zahtevkov - pretrganje zastaranja - namen prava varstva konkurence - numerus clausus dokaznih sredstev - predložitev listin - dokaz z zaslišanjem priče - dokazni predlog z vpogledom izvedenca v listine - neizvedba dokazov - predhodno vprašanje SEU - materialno procesno vodstvo - prekluzija - trditveno in dokazno breme - izgubljeni dobiček - presoja po prostem preudarku
Pravo omejevanja konkurence uporabe lastnih stvari, pravic in organizacije („infrastrukture“) ne prepoveduje. Za obstoj zlorabe morajo biti podane še druge predpostavke.
Nelojalna konkurenca je praviloma podana le, če je konkurent ravnal nemoralno. Ponuditi nižjo, konkurenčnejšo ceno zaenkrat ni nemoralno. Ali se je to dogodilo z namenom razdiranja tujega pogodbenega razmerja je zato že povsem vseeno. Tega pač pravo nelojalne konkurence ne varuje. Pravo varstva konkurence ne varuje (vseh) konkurentov prevladujočega podjetja. Tudi ni namenjeno preprečevanju propada manj uspešnega konkurenta. Namenjeno je zgolj preprečevanju, da bi prevladujoče podjetje preprečevalo obstoj vsaj enako učinkovitim konkurentom, kot je samo prevladujoče podjetje.
Zloraba prevladujočega položaja je ne glede na pojavno obliko protipravna. Protipravno ravnanje je šele tisto ravnanje, ki vsaj enako učinkovitemu konkurentu ne omogoča obstoja na trgu. Prevladujoče podjetje lahko takšno ostane, če je bolj učinkovito kot neprevladujoči, vendar manj učinkoviti konkurent.
Civilno procesno pravo je prisilno, razen kadar samo ne določa česa drugega. ZPP določa, katere vrste dokaznih sredstev („dokazov“) obstajajo. Teh je le 5 vrst (ogled, listine, priče, izvedenci in zaslišanje strank). Dokazna sredstva se izvršujejo na način, kot je določen v ZPP. Na ta pravila sta vezani tako stranki, kot tudi sodišče. Drugih dokaznih sredstev kot teh ni. Niti stranka, niti sodišče si jih ne more izmišljati po svoji prosti presoji. Izvrševanje dokazov se mora ravnati po pravilih, ki so določena v ZPP, saj je to pravo prisilno.
Izvedenec se sicer lahko postavi, če je potrebno iz obstoječih listin ugotoviti dejstva in za takšne ugotovitve sodišče nima potrebnega znanja. Pred tem pa mora biti listina predložena sodišču. Takšna je ureditev v ZPP. Zanjo obstajajo tehtni praktični razlogi, predvsem razmeroma majhna velikost in prenosljivost listin. Obstaja pa tudi bolj načelni razlog. S predložitvijo listin je nasprotni stranki sploh šele omogočena obramba. Dokazni predlog z vpogledom izvedenca v listine tožeče stranke je bil torej nedopusten.
Cenovno plenilstvo je zgolj oblika zlorabe prevladujočega položaja. Ali je prišlo do zlorabe prevladujočega položaja, je kot pri vseh generalnih klavzulah, stvar uporabe materialnega prava. Glede zlorabe prevladujočega položaja zaslišanje priče torej ni mogoče, saj gre za pravno normo, ki se ne dokazuje.
ZIZ člen 62, 62/2. ZOdvt člen 16, tar. št. 3100, 3101.
nagrada za postopek na prvi stopnji - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev dovolitvenega dela - domneva umika tožbe
Nagrada za postopek po tar. št. 3100 (takšno stališče je zavzeto tudi v odločbi VSC I Cpg 241/2013 z dne 18. 9. 2013, na katero se sklicuje pritožnica, sodišče druge stopnje pa z njim soglaša) nastane s pravnomočnostjo sklepa, s katerim se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena, saj se že s tem trenutkom izvršilni postopek nadaljuje kot postopek z ugovorom zoper plačilni nalog, torej kot pravdni postopek. Pri tem ni odveč pripomniti, da (tudi) Opomba 3 (1) v tarifi ZodvT določa, da nagrada za postopek nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se postopek začne. Naravi postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine oziroma dejstvu, da je izvršilni postopek v primeru razveljavitve sklepa v izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine v dovolitvenem delu, le predhodna faza pravdnega postopka, pa je prilagojena tudi odvetniška tarifa, saj je v tar. št. 3100 ZodvT med drugim določeno, da se nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če le ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine.
preživninske terjatve – dogovor o drugačnem načinu izpolnitve preživninske obveznosti - vštevanje preplačil v bodoče preživninske terjatve – pobot terjatev – zavrnitev dokaza z zaslišanjem strank – pomanjkljiva trditvena podlaga
Vštevanje že opravljenih preplačil v (bodoče) preživninske terjatve bi predstavljalo pobot preživninskih terjatev, ki je po 5. točki 316. člena OZ izključen oz. nedopusten.
odškodnina za povzročeno škodo na zdravju - predpostavke odškodninske obveznosti - dokazovanje z izvedencem - zaslišanje izvedenca - pisna izdelava mnenja - pravica stranke do izjave - pomanjkljiva trditvena podlaga - navedbe o odločilnih dejstvih
Pomanjkljivih navedb ni mogoče odpraviti z zaslišanjem izvedenca in zdravnikov, ki bi lahko pojasnili le tožnikovo zdravstveno stanje. Tožnik ne more zahtevati, da bi izvedenec oziroma izvedene priče dopolnile njegove navedbe, ki so bistvene za odškodninsko odgovornost, to je navedbe o protipravnem (škodnem) ravnanju tožencev, ki naj bi bilo vzrok njegovim sedanjim težavam.
ZIZ člen 40, 40/5, 40/7, 55, 55/2. ZPP člen 343, 343/2.
judikatna terjatev - izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete - presoja materialnopravne pravilnosti izvršilnega naslova - prepozna pritožba
V skladu z načelom stroge formalne legalitete je izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano in ne more odreči izvršilnega varstva na podlagi veljavnega izvršilnega naslova. Navedeno načelo izvršilnemu sodišču preprečuje, da bi dvomilo v materialnopravno pravilnost izvršilnega naslova in ne more presojati njegove konkretne materialne zakonitosti in pravilnosti, kar velja tudi za pravilnost postopka, v katerem je bil le-ta izdan.
SZ-1 člen 25, 25/1, 49, 49/1. OZ člen 355, 355/1, 355/1-6.
upravnik – določitev upravnika – posel rednega upravljanja – aktivna legitimacija – rezervni sklad – spor majhne vrednosti
Določitev upravnika sodi med posle rednega upravljanja. Za tovrstne posle je potrebno soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev.
Tožeča stranka v lastnem imenu ne more uveljavljati terjatev iz naslova stroškov rezervnega sklada, saj niti ni zatrjevala, da bi bilo takšno materialnopravno upravičenje nanjo preneseno.
Ob dejstvu, da je tožba iz spora o glavni stvari pravnomočno zavržena, je zakonit tudi izpodbijani stroškovni izrek sklepa. Ker v obravnavani zadevi ni podan dejanski stan iz 1. odstavka 154. člena ZPP, je zakonito odločeno, da trpi tožnik sam svoje stroške postopka.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0013755
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 168, 168/2, 171, 965, 965/1. ZVZD člen 5, 9, 937, 37/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - delo na višini - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - soprispevek - nevarna dejavnost - vmesna sodba - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - premoženjska škoda - renta - izguba na zaslužku - vrednost spornega predmeta
Tožnik je bil v času škodnega dogodka zaposlen pri prvo toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas na delovnem mestu elektromonter. Spornega dne je opravljal delo na višini 8 do 10 m na gradbišču ter z gradbenega odra padel v globino in se poškodoval. Delo na takšni višini je, glede na izkušnje in pogostost škodnih posledic, nevarna dejavnost, ki predvideva objektivno odgovornost tistega, ki se s takšno dejavnostjo ukvarja (150. člen OZ). Tožnik bi se moral zavedati nevarnosti gibanja na višini ter pomena uporabe varnostnega pasu (še posebej dejstva, da se ne sme gibati takrat, ko ni privezan z varnostnim pasom) in v skladu z 9. členom in prvim odstavkom 37. člena ZVZD odgovorno osebo opozoriti, da možnosti varnega pripenjanja nima. Zaradi opustitve te dolžnosti je k nastali škodi soprispeval v deležu 10 %.
O povrnitvi bodoče škode se, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari. Dokaza gotovosti bodoče premoženjske škode sodna praksa ne zahteva, temveč zadošča obstoj verjetnost, da bi tožnik, če njegove delovne zmožnosti zaradi škodnega dogodka ne bi bile zmanjšane, še nadalje pridobival dohodek. Sodišče prve stopnje bi zato pri odločitvi moralo upoštevati, da se tudi za tožnika, ki je po lastnih navedbah pred škodnim dogodkom pridobival zaslužek s kontinuiranimi priložnostnimi zaposlitvami, šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela in v enaki višini pridobival tudi po škodnem dogodku, če se v dokaznem postopku z večjo stopnjo verjetnosti ne bi izkazalo nasprotno. Zaradi zmotnega materialnopravnega zaključka, da tožnik do odškodnine in denarne rente iz naslova izgubljenega zaslužka ni upravičen že zato, ker je bilo njegovo delovno razmerje pri prvo toženi stranki prekinjeno, je dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pravici
Tožnik, ki je prejel odpravnino kot ob upokojitvi, moral pa bi namesto te odpravnine prejeti odpravnino ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je upravičen do razlike do višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka ne vpliva dejstvo, da je tožnik podpisal izjavo, da soglaša z določitvijo odpravnine v višini, ki ustreza odpravnini, ki delavcu pripada ob odhodu v pokoj in da se izrecno odpoveduje pravici do uveljavljanja kakršnekoli višje odpravnine in sicer zlasti tiste, ki bi mu pripadala skladno z določilom 109. člena ZDR. Zakon takšnega znižanja odpravnine ne predvideva, zato ga sodišče ne more upoštevati pri odločanju v predmetni zadevi.
OZ člen 299, 349, 365, 419, 419/1, 419/2. ZIZ člen 23, 23/2. ZPP člen 2, 2/1, 8, 254, 254/3, 286.
pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju - odprava nepravilnosti po uradni dolžnosti - dokazno vrednotenje izvedenskega mnenja - neutemeljen pobotni ugovor - nasprotna tožba - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - tek zakonskih zamudnih obresti
Z ozirom, da pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti v izvedenskem mnenju dr. Š. niso bile odpravljene niti po dodatnem zaslišanju tega izvedenca na naroku za glavno obravnavo dne 13. 6. 2012 ter pisni dopolnitvi tega mnenja z dne 20. 12. 2013, njegove strokovne ekspertize pa obe pravdni nista povzeli, je sodišče prve stopnje izhajajoč iz določbe tretjega odstavka 254. člena ZPP pravilno presodilo, da je za razjasnitev pravno relevantnih okoliščin potrebno pritegniti novega izvedenca finančne stroke. Četudi pobuda pravdnih strank za pritegnitev novega izvedenca ob uporabi že zgoraj citiranega zakonskega določila ni potrebna, saj mora razpravljajoče sodišče ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nejasnosti odpraviti po uradni dolžnosti, pri čemer je izvedba dokaza vselej vezana na založitev predujma, pa v obravnavani zadevi ne gre spregledati, da sta postavitev novega izvedenca finančne stroke predlagali obe pravdni stranki.
Dokazno vrednotenje je v pristojnosti sodišča (načelo proste dokazne presoje - 8. člen ZPP), zato v izvedenskem mnenju zavzeta stališča, ki presegajo zgolj strokovno obravnavo spornih vprašanj, na dokazno oceno razpravljajočega sodišča ne morejo vplivati.
Ker pa se funkcija pobotnega ugovora kaže v tem, da tožena stranka doseže zavrnitev tožbenega zahtevka in mora sodišče nasprotno terjatev zato obravnavati le do višine vtoževane terjatve, pa je tudi o (ne)obstoju v pobot uveljavljane terjatve v izreku sodbe dopustno odločati zgolj v tej višini. Presežek nad s tožbo zahtevano terjatvijo bi tožena stranka namreč morala uveljavljati z nasprotno tožbo, česar pa ni storila.
poplačilo upnikov - prednost pri poplačilu - stroški nepremičninske izvršbe - vrstni red poplačila - prednost pri poplačilu
Določbe prvega odstavka 197. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da imajo vsi izvršilni stroški vseh upnikov avtomatično prednost pri poplačilu, pač pa v to kategorijo prednostnega poplačila sodijo le tisti stroški, ki so bili potrebni za opravo konkretne nepremičninske izvršbe.