ZJU člen 24, 24/3, 25, 25/1, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1, 42/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
V tožbi postavljeni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev sklepa tožene stranke o podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ob jasnih trditvah o nezakonitosti podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ob predložitvi obeh sklepov, zadostuje za vsebinsko obravnavo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Nasprotno stališče, da izostanek pravočasno postavljenega izrecnega tožbenega zahtevka, s katerim se izpodbija tudi sklep komisije za pritožbe, onemogoča vsebinsko presojo zakonitosti podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, bi v preveliki meri poseglo v tožničino pravico do sodnega varstva iz 23. člena URS. Zato je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je potrebno postavljene tožbene zahtevke zavrniti že iz razloga, ker tožnica ni pravočasno uveljavljala tudi razveljavitve sklepa komisije za pritožbe. Posledično je zmotno tudi stališče, da je potrebno tožbo v delu tožbenega zahtevka, s katerim zahteva razveljavitev sklepa komisije za pritožbe, zavreči, ker je bil tožbeni zahtevek postavljen prepozno.
Pri tožniku ni podana popolna nezmožnost za delo, zato tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnost, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
pravica do enakega varstva pravic – odstop od sodne prakse – postopek v sporih majhne vrednosti – prevalitev dokaznega bremena
Pritožbeni očitek o kršitvi načela enakega obravnavanja ni utemeljen že zato, ker dve odločbi pritožbenega sodišča, v katerih zaradi omejenega pritožbenega preizkusa v sporih majhne vrednosti ni bila izvedena presoja spornega vprašanja, tj. ali je tožnik upravnik garažne stavbe, katere lastnik je tudi toženka, ne predstavljata utrjene sodne prakse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0082997
ZPP člen 105a, 105a/3, 188, 188/3, 441, 441/1. ZST-1 člen 8. ZIZ člen 62, 62/2.
ustavitev postopka – umik tožbe – plačilo sodne takse – procesna predpostavka – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – tožba – umik tožbe – soglasje tožene stranke
V pravdnem postopku, ki se nadaljuje iz izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine, se za tožbo šteje predlog za izvršbo in za odgovor na tožbo ugovor zoper sklep o izvršbi.
nadomestilo za invalidnost - ustavitev izplačevanja - preplačilo
Z odločbo je tožena stranka odločila, da se ustavi izplačevanje nadomestila za invalidnost z določenim dnem. Ta odločba je postala pravnomočna. Posledice te odločbe so, da tožnik v vtoževanem obdobju ni bil upravičen do izplačila nadomestila za invalidnost. Zato je tožena stranka z izpodbijanima odločbama tožniku utemeljeno naložila vrnitev neutemeljeno izplačanega zneska.
zahteva za sodno varstvo – pooblastilo odvetnika – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev
V obravnavani zadevi je zahtevo za sodno varstvo zoper v uvodu navedeni plačilni nalog prekrškovnega organa vložil kot kršitelj T.S., z navedbo, da ga zastopa D.Š., odvetnik v K.. Da bi bilo vloženi zahtevi za sodno varstvo priloženo pooblastilo odvetnika, iz vloge ne izhaja. Glede na tako stanje zadeve bi moralo sodišče prve stopnje v skladu z določbo prvega odstavka 67. člena ZP-1, ki glede vlog napotuje na smiselno uporabo določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP), konkretno na določbo tretjega odstavka 76. člena ZKP, odvetnika, ki je takšno vlogo predložil, pozvati, da vlogo dopolni (s predložitvijo pooblastila in podpisom kršitelja v smislu določbe prvega odstavka 76. člena ZKP), in šele, če tega v danem roku ne bi storil, takšno vlogo zavreči.
ZPP člen 274. ZJU člen 25, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnica je sodno varstvo zoper sklep tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za odpravo kršitve, uveljavljala v roku iz drugega odstavka 25. člena ZJU. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS o tožničini pritožbi ni odločila v 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU, zato je tožnica v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJU v nadaljnjih 30 dneh od poteka tega roka lahko zahtevala sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje, kar je tudi storila. Tožba je pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožnica tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, da bi izrecno zahtevala razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena zahteva za odpravo kršitev.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-8, 112. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev zdravnikovih navodil - opravljanje pridobitne dejavnosti
Tožnica v času bolniškega staleža ni spoštovala navodil osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika (tožnici je bilo v času zadržanosti z dela dovoljeno le gibanje v kraju prebivališča), ko je določenega dne zapustila kraj bivanja in opravila nego na domu. Ker tožnica izrecne (in tudi naknadne) odobritve osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika za zapustitev kraja bivanja ni imela, je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZDR člen 90a, 109, 131, 131/1, 166, 166/1. ZPSV člen 3, 3/5.
regres za letni dopust - davki - prispevki
V zvezi z regresi za letni dopust tožena stranka ni predložila listin o obračunu oziroma drugih potrdil, iz katerih bi bilo razvidno, da je tožnica prejela zneske regresa za letni dopust, oziroma da so ji bili zneski izplačani. Zato sklicevanje na domnevno drugačne izpovedi prič oziroma drugačno dokazno oceno ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnici izplačala regres za sporno obdobje.
Tožnica ni sprejela ponudbe za sklenitve pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. Kljub temu je sodišče prve stopnje tožnici utemeljeno prisodilo znesek odpravnine. Tožnica ponujene pogodbe o zaposlitvi, tudi če je bila za ustrezno delo, ni bila dolžna skleniti, zato niso izpolnjeni pogoji iz 90.a člena ZDR, da bi se štelo, da tožena stranka ni dolžna tožnici izplačati odpravnine.
osebni stečaj - insolventnost - osebne okoliščine - prezadolženost
Zgolj na podlagi ocene, da je dolžnica glede na starost lažje zaposljiva, s čemer bo v prihodnjih letih lahko pridobila redni dohodek, še ni mogoče izključiti prezadolženosti dolžnice kot predpostavke za začetek postopka osebnega stečaja.
ZDR-1 člen 33, 33/1, 110, 110/1, 110/1-2. KPDTS člen 20, 20/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obveznost opravljanja dela
Tožnik je bil izrecno opozorjen, da mora na delo prihajati tudi ob sobotah, pa tega ni storil, češ da mu ni treba in da tako pravi tudi njegov odvetnik, zato je takšno ravnanje tožnika možno opredeliti le kot naklepno.
Tožnik je v spornem času neopravičeno izostal z dela. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije (KPDTS) v 3. odstavku 20. člena, ki se nanaša na izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, določa, da se šteje, da je delavec huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, če je neopravičeno odsoten z dela več kot tri dni. Ta določba pomeni zgolj to, da so se stranke kolektivne pogodbe dogovorile, da se bo štelo, da je delavec huje kršil obveznosti, če z dela izostane več kot tri dni. Takšna določba pa ne preprečuje delodajalcu, da bi v okviru določbe 2. alineje 110. člena ZDR-1 ocenil, ali tudi dvodnevna neopravičena odsotnost z dela pomeni hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013570
ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - inventurni manko
Tožeča stranka od toženke vtožuje odškodnino zaradi inventurnega manka. Tožeča stranka sodišču prve stopnje ni predložila inventurnega zapisnika, popisnih listov ali druge dokumentacije, iz katerih bi bilo razvidno, da je bil inventurni manko v spornem letu ugotovljen. Tožeča stranka inventure za sporno leto sploh ni opravila. Ker tožeča stranka ene od predpostavk, tj. obstoja in višine škode, ni dokazala, je tožbeni zahtevek na plačilo vtoževanega zneska neutemeljen.
Tožnik se ni žaljivo in grobo obnašal do uporabnika železniških storitev in ni storil kršitve po 17. alineji 2. odstavka 5. člena Pravilnika o odgovornosti delavcev za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, za katero mu je bila izrečena denarna kazen v višini 5 % njegove bruto plače za dobo enega meseca. Ker tožnik očitane kršitve ni storil, je sodišče prve stopnje utemeljeno razveljavilo izpodbijani sklep o disciplinski odgovornosti tožnika.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Sodišče prisodi pravično denarno odškodnino za psihične bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti le v primeru, če se ugotovi trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedlo postopek, ali če so zato drugi tehtni razlogi. Zgolj okoliščina, da ima obdolženec kot odvetnik sedež svoje pisarne na območju Okrajnega sodišča v Ajdovščini, avtomatično ne pomeni, da je s „sodnim osebjem in sodniki“ spletel „takšne ali drugačne odnose“, ki bi vzbujali dvom v nepristranskost vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Ajdovščini, kar bi po oceni predlagatelja pomenil tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti. Sedež odvetniške pisarne na območju nekega okrajnega sodišča niti ne pomeni, da odvetnik vsakodnevno „posluje“ le s tem sodiščem, saj lahko odvetniki, v vlogi pooblaščencev strank ali zagovorniki, nastopajo na vseh sodiščih v Republiki Sloveniji, ne glede na sedež njihove pisarne. Nenazadnje je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, povsem ločena od sodišča, zato ni jasno, kakšni „takšni ali drugačni odnosi“ naj bi se spletli med odvetnikom, ki ima sedež pisarne na območju posameznega sodišča in sodiščem oziroma sodnim osebjem in sodniki tega sodišča. Kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju ne morejo predstavljati tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP. Da so v obravnavani zadevi ti okviri preseženi (sorodstvene vezi, prijateljske vezi, ali kake druge konkretne okoliščine), pa predlagatelj ne zatrjuje. Sklicevanje predlagatelja na odločitev Višjega sodišča v Kopru v zadevi opr. št. I Kr 95920/2010, ni utemeljeno, saj ni izkazal, da bi šlo za primerljivo enako situacijo, niti ne gre za podobno situacijo kot trdi predlagatelj.
Pri tožniku zdravljenje še ni zaključeno, zato pri njem še ni podana invalidnost. Ker v spornem obdobju pogoji za priznanje pravice niso bili izpolnjeni, saj pri tožniku do izdaje izpodbijane dokončne odločbe še ni bila podana invalidnost, tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZJU člen 154, 154/1, 154/3, 156, 156/2. ZDR člen 6, 81, 81/4, 88, 88/6.
pogodba o zaposlitvi - javni uslužbenec - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - diskriminacija - osebna okoliščina
Glede na trditve tožnika, da mu je tožena stranka odvzela vsa pooblastila za vodenje projektov zaradi zamere županu, ker je tožnik zahteval pisna navodila v zvezi s spremembami projektov, ter da je od takrat tožena stranka tožnika tudi osamila v drugo pisarno ter mu ni dodelila nobenega dela, kar je potrdil tudi župan, kaže na to, da je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz drugih razlogov, ne iz poslovnih razlogov. Glede na dokazno breme bi morala tožena stranka zatrjevati in dokazati, da tožniku ni bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi osebnih okoliščin. Ker tega ni storila, je potrebno na podlagi četrtega odstavka 81. člena ZDR, ki določa, da je redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov po 6. členu ZDR neveljavna, ugotoviti nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014055
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - plačilo odškodnine - soprispevek
Tožnik je poškodbo utrpel na delovnem mestu »tesar«, ko mu je pri polaganju robnikov zdrsnil robnik in mu stisnil palec leve roke. Polaganje betonskih robnikov v zimskem času sodi med nevarnejša dela oz. dela s povečano stopnjo tveganja za poškodbe in obolenja, zato je podana objektivna odgovornost tožene stranke (delodajalec) za nastalo nezgodo. Tožnik se je pri svojem delu v času škodnega dogodka držal ustaljenega delovnega procesa oziroma je ravnal po navodilih delodajalca, vendar je s svojim ravnanjem prispeval k nastanku škode, ker je bil nepazljiv. Po oceni pritožbenega sodišča je tožnik s svojim nepazljivim ravnanjem k nastanku nezgode prispevel v višini 20 %.
Obsojenec v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bilo o identičnem predlogu že pravnomočno odločeno s sklepom z dne 20.8.2014, zato že zaradi tega s pritožbo ne more uspeti. Pa tudi sicer je njegovo stališče, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ocenjevanje ali so podani pogoji za izrek enotne kazni po 55. členu KZ-1, napačno. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbeni trditvi, da gre v primeru obnove kazenskega postopka za uporabo določbe iz 1. točke prvega odstavka 407. člena ZKP, vendar to ne pomeni, da je sodišče prve stopnje ni uporabilo, saj ta določba napotuje na uporabo določbe o odmeri enotne kazni za dejanje v steku, to pa je ravno 55. člen KZ-1.
SOCIALNO VARSTVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0013935
ZDSS-1 člen 43, 43/2, 70. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3.
izredna denarna socialna pomoč - začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - verjetno izkazana terjatev
Izredna denarna socialna pomoč kot posebna oblika denarne socialne pomoči se lahko dodeli, če se ugotovi, da se je samska oseba iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti, oz. če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživetje, ki jih z lastnimi dohodki ne more pokriti. Pri tem je potrebno izhajati iz tega, da je oseba upravičena do izredne denarne socialne pomoči le za namene, ki so različni od namena redne denarne socialne pomoči, torej, kadar se samska oseba znajde v materialni stiski oz. ima izredne stroške, ki so vezani na preživetje in jih zaradi svojih nizkih dohodkov ne more odpraviti, na nastanek le-teh pa ni mogla vplivati. Tožnik sam navaja, da izredno denarno socialno pomoč potrebuje zaradi plačila tekočih stroškov elektrike, kurjave, komunale, torej za pokrivanje tistih stroškov, za katere namen mu je bila dodeljena redna denarna socialna pomoč. Zato pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnik obstoja svoje terjatve, ki jo uveljavlja v tem socialnem sporu, ni verjetno izkazal.