nadomestilo za invalidnost - ustavitev izplačevanja - preplačilo
Z odločbo je tožena stranka odločila, da se ustavi izplačevanje nadomestila za invalidnost z določenim dnem. Ta odločba je postala pravnomočna. Posledice te odločbe so, da tožnik v vtoževanem obdobju ni bil upravičen do izplačila nadomestila za invalidnost. Zato je tožena stranka z izpodbijanima odločbama tožniku utemeljeno naložila vrnitev neutemeljeno izplačanega zneska.
ZDR člen 18, 18/1, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - odhod iz kraja bivanja
Odpovedni razlog iz 8. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR je podan, če delavec med začasno odsotnostjo z dela zaradi bolezni odpotuje iz kraja bivanja brez odobritve pristojnega zdravnika ali zdravniške komisije, ne glede na to, ali je to vplivalo na poslabšanje zdravstvenega stanja. Zato je zmotno pritožbeno zavzemanje tožnice, da je treba kršitev bolniškega staleža presojati izključno z vidika poslabšanja njenega zdravstvenega stanja. Ker tožnica odobritve za odhod iz kraja bivanja (na izlet v tujino) s strani osebnega zdravnika ni imela, je podan odpovedni razlog iz 8. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožena stranka je tudi dokazala, da nadaljevanje delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki ne bi bilo več mogoče. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - začetek stečajnega postopka - odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave - stečaj - sodna razveza - višina odškodnine
Glede na to, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena pet let, da se je čez devet mesecev za določen čas osmih mesecev znova zaposlila, da je bila upravičena do nadomestila za čas brezposelnosti in ob upoštevanju njene izobrazbe (nizka stopnja izobrazbe) ter starosti (29 let), ni možen zaključek, da je bilo dosojeno denarno povračilo zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi v višini osmih povprečnih tožničinih plač nesorazmerno oziroma previsoko, zato je pritožba s tem v zvezi neutemeljena.
ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2, 200/3. ZPP člen 181, 181/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi - zavrženje tožbe - rok za sodno varstvo
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je bila tožba (z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi) vložena prepozno, ker naj bi tožeča stranka šele s pripravljalno vlogo (po preteku 30 dnevnega prekluzivnega roka iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1) spremenila tožbo tako, da je zahtevala (poleg ugotovitve obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas) še ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Že iz tožbe in tožbenega zahtevka, kot je bil oblikovan v tožbi, je namreč razvidno, da se vsebinsko nanaša ne le na priznanje obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, ampak tudi na ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas z vsemi posledicami (reintegracijskim in reparacijskim zahtevkom). Ker je stališče sodišča prve stopnje napačno, je bila tožba neutemeljeno zavržena deloma kot prepozna in deloma kot nedopustna zaradi pomanjkanja pravnega interesa (za ugotovitveno tožbo), saj za zavrženje tožbe ni pravne podlage.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014055
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - plačilo odškodnine - soprispevek
Tožnik je poškodbo utrpel na delovnem mestu »tesar«, ko mu je pri polaganju robnikov zdrsnil robnik in mu stisnil palec leve roke. Polaganje betonskih robnikov v zimskem času sodi med nevarnejša dela oz. dela s povečano stopnjo tveganja za poškodbe in obolenja, zato je podana objektivna odgovornost tožene stranke (delodajalec) za nastalo nezgodo. Tožnik se je pri svojem delu v času škodnega dogodka držal ustaljenega delovnega procesa oziroma je ravnal po navodilih delodajalca, vendar je s svojim ravnanjem prispeval k nastanku škode, ker je bil nepazljiv. Po oceni pritožbenega sodišča je tožnik s svojim nepazljivim ravnanjem k nastanku nezgode prispevel v višini 20 %.
skrajšani postopek - preizkus obtožnega predloga - zavrženje obtožnega predloga - dejanje majhnega pomena - neznatna nevarnost dejanja - nesorazmernost dejanja s posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon
Državna tožilka utemeljeno navaja, da se obdolžencu očita nadaljevano kaznivo dejanje, ki je sestavljeno iz treh izvršitvenih dejanj tako imenovane male tatvine, ko naj bi obdolženec na bencinskih servisih družbe P. trikrat natočil gorivo, nato pa se odpeljal, ne da bi gorivo plačal. Že to dejanje kaže, da ni šlo za osamljen primer, temveč ponavljajoče se ravnanje, storjeno iz koristoljubnosti, zaradi česar že iz tega razloga ni moč trditi, da je teža dejanja neznatna.
Tožniki, ki so vložili izpodbojno tožbo zoper posamične upravne akte o negativni uskladitvi pokojnin, potem ko so bile na podlagi ZOPRZUJF z odločbami pravnomočno odpravljene protiustavne posledice negativne uskladitve pokojnin, si ne morejo več izboljšati pravnega položaja. Tožnik tako v tem sodno socialnem sporu ni uspel, zato sam trpi svoje stroške postopka.
poplačilo upnikov - prednost pri poplačilu - stroški nepremičninske izvršbe - vrstni red poplačila - prednost pri poplačilu
Določbe prvega odstavka 197. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da imajo vsi izvršilni stroški vseh upnikov avtomatično prednost pri poplačilu, pač pa v to kategorijo prednostnega poplačila sodijo le tisti stroški, ki so bili potrebni za opravo konkretne nepremičninske izvršbe.
vojak - opravljanje vojaške službe - invalid III. kategorije - zdravstvene omejitve - sodno varstvo - sposobnost za opravljanje vojaške službe
Tožnik v obravnavani zadevi izpodbija oceno sposobnosti pripadnika stalne sestave SV za opravljanje vojaške službe, s katero je zdravstvena komisija tožene stranke ugotovila, da tožnik trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za dolžnost poveljnik oddelka in trajno ni zmožen za vojaško službo. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker izpodbijane ocene ni preizkusilo po vsebini in je zaradi tega preuranjeno zavrnilo tožbeni zahtevek, saj dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Po stališču pritožbenega sodišča bi moralo sodišče prve stopnje predlagano pričo zaslišati in ugotoviti, zakaj sta zdravniško spričevalo in ocena sposobnosti različni. Po potrebi pa bi moralo postaviti izvedenca medicine dela, kot je predlagal tožnik.
Ob dejstvu, da je tožba iz spora o glavni stvari pravnomočno zavržena, je zakonit tudi izpodbijani stroškovni izrek sklepa. Ker v obravnavani zadevi ni podan dejanski stan iz 1. odstavka 154. člena ZPP, je zakonito odločeno, da trpi tožnik sam svoje stroške postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0081008
ZPP člen 212, 338, 338/2, 339, 339/2-10, 451, 453.
terjatve upravnikov – aktivna legitimacija – trditveno breme – nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi – spor majhne vrednosti – izvedba naroka
Tožeča stranka nosi trdiveno in dokazno breme v zvezi z utemeljenostjo zahtevka, in če te trditve izostanejo, ni mogoče očitati toženi stranki, da so bile njene ugovorne navedbe pavšalne.
Pridobitev aktivne legitimacije bi tožeča stranka lahko zatrjevala na temelju pogodbe o upravljanju, s katero bi etažni lastniki nanjo prenesli svoja materialnopravna upravičenja, vendar tožeča stranka - kljub temu, da je omenjala pogodbo o upravljanju - tega ni zatrjevala. Če etažni lastniki nanjo niso prenesli materialnopravnih upravičenj, je tožeča stranka kot upravnik aktivno legitimirana le, če je stroške založila iz lastnih sredstev, vendar tožeča stranka tudi tega ni zatrjevala
Sodišče se je sklicevalo na določbo 771. člena OZ, po kateri mora dati prevzemnik naročila o opravljenem naročilu račun in naročitelju brez zavlačevanja izročiti vse, kar je prejel iz opravljanja zaupanih poslov, ne glede na to, ali je tisto, kar je prejel za naročitelja, temu kdo dolgoval, ali ni. Zakon torej že ureja situacijo, do kakršne je prišlo v obravnavani zadevi, in daje prednost notranjemu razmerju med naročiteljem in prevzemnikom naročila pred razmerjem med prevzemnikom naročila in tretjimi osebami. To je logično, saj prevzemnik naročila ves čas nastopa v imenu in za račun naročitelja. Tožena stranka je torej ravnala v skladu z zakonom in ji protipravnega ravnanja ali zlorabe pravic, ker je prejeta sredstva prenakazala svojemu naročitelju, namesto da bi jih vrnila tožeči stranki, ni mogoče očitati.
Namen plače po ZMinP je preprečevanje izplačevanja prenizke plače, kar pomeni zagotoviti delavcem pravico do najnižjega zneska plač, ki jim zagotavlja dostojno življenje, torej varovanje socialne in materialne varnosti zaposlenih. V zvezi z minimalno plačo ni pomembna le višina osnovne bruto plače, pač pa višina celotne bruto plače. Sodišče prve stopnje je verodostojnost obračunov presojalo v skladu z navedbami tožnika in upoštevalo predložene obračune iz plačilnih list ter tožniku utemeljeno prisodilo razlike, do katerih je upravičen, upoštevajoč višino minimalne plače, določene v RS.
Zastavna pravica se lahko ustanovi tudi za zavarovanje bodoče ali pogojne terjatve (129. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ), pri čemer gre pri pogojnih denarnih terjatvah za neobstoječe terjatve, glede katerih še ni gotovo, ali bodo sploh nastale in je njihov nastanek vezan na izpolnitev odložnega pogoja. Po oceni pritožbenega sodišča je v obravnavani zadevi šlo prav za zavarovanje takšne bodoče (pogojne) denarne terjatve, ki bo nastala, če kupec v določenem roku prodajalcu ne bo izročil v last in posest dogovorjenih poslovnih prostorov.
Hipoteka je kot vrsta zastavne pravice akcesorna oz. postranska pravica, kar pomeni, da je v svojem nastanku in obstoju odvisna od zavarovane terjatve. V konkretnem primeru je bila z notarsko hipoteko zavarovana navidezna terjatev, zato tudi sporna notarska hipoteka ne more imeti nobenega učinka med pogodbenimi strankami.
ZPP člen 98, 98/1, 98/2, 98/4, 108, 108/5. ZDSS-1 člen 73, 73/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - zavrženje tožbe - pooblastilo
Tožnikova pooblaščenka kljub pozivu sodišča, ni predložila niti pooblastila za vložitev tožbe niti dokončne odločbe, zoper katero je bila vložena tožba. Zato je tožba zakonito zavržena (5. odstavek 108. člena ZPP oziroma 4. odstavek 98. člena ZPP).
Obsojenec v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bilo o identičnem predlogu že pravnomočno odločeno s sklepom z dne 20.8.2014, zato že zaradi tega s pritožbo ne more uspeti. Pa tudi sicer je njegovo stališče, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ocenjevanje ali so podani pogoji za izrek enotne kazni po 55. členu KZ-1, napačno. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbeni trditvi, da gre v primeru obnove kazenskega postopka za uporabo določbe iz 1. točke prvega odstavka 407. člena ZKP, vendar to ne pomeni, da je sodišče prve stopnje ni uporabilo, saj ta določba napotuje na uporabo določbe o odmeri enotne kazni za dejanje v steku, to pa je ravno 55. člen KZ-1.