ZZRZI člen 40. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.
invalid III. kategorije - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti
Tožnik je bil na podlagi odločbe ZPIZ razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, s priznanjem pravice do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Tožena stranka prostega delovnega mesta, ki bi bilo ustrezno tožnikovi preostali delovni zmožnosti, ni imela, zato je utemeljeno pričela postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je ugotovila, da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 102. člena ZPIZ-1 oziroma po 40. členu ZZRZI. Zato je tožena stranka tožniku utemeljeno podala izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti.
Tožnik se ni žaljivo in grobo obnašal do uporabnika železniških storitev in ni storil kršitve po 17. alineji 2. odstavka 5. člena Pravilnika o odgovornosti delavcev za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, za katero mu je bila izrečena denarna kazen v višini 5 % njegove bruto plače za dobo enega meseca. Ker tožnik očitane kršitve ni storil, je sodišče prve stopnje utemeljeno razveljavilo izpodbijani sklep o disciplinski odgovornosti tožnika.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-8, 112. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev zdravnikovih navodil - opravljanje pridobitne dejavnosti
Tožnica v času bolniškega staleža ni spoštovala navodil osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika (tožnici je bilo v času zadržanosti z dela dovoljeno le gibanje v kraju prebivališča), ko je določenega dne zapustila kraj bivanja in opravila nego na domu. Ker tožnica izrecne (in tudi naknadne) odobritve osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika za zapustitev kraja bivanja ni imela, je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Namen plače po ZMinP je preprečevanje izplačevanja prenizke plače, kar pomeni zagotoviti delavcem pravico do najnižjega zneska plač, ki jim zagotavlja dostojno življenje, torej varovanje socialne in materialne varnosti zaposlenih. V zvezi z minimalno plačo ni pomembna le višina osnovne bruto plače, pač pa višina celotne bruto plače. Sodišče prve stopnje je verodostojnost obračunov presojalo v skladu z navedbami tožnika in upoštevalo predložene obračune iz plačilnih list ter tožniku utemeljeno prisodilo razlike, do katerih je upravičen, upoštevajoč višino minimalne plače, določene v RS.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023324
KZ-1 člen 29, 29/3, 70, 70/3. ZKP člen 372, 272/1, 372/1-5, 494.
bistveno zmanjšana prištevnost – izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu se sme samostojno izreči le neprištevnemu storilcu protipravnega dejanja, če ni mogoče drugače zagotoviti varnosti ljudi. Če je obdolženec storil kaznivo dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, se mu varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu lahko izreče le v obsodilni sodbi poleg kazni.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48 - 52. ZNP člen 36, 36/1.
predujem za stroške sodnega izvedenca - določitev višine predujma
Pri določitvi višine predujma za izvedenca - cenilca je potrebno izhajati iz merili za določitev nagrade, ki jo opredeljuje Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih
ureditev stikov - postavitev posebnega zastopnika otroku v nepravdnem postopku
Če si interesi otroka in njegovega zakonitega zastopnika nasprotujejo, postavi sodišče otroku posebnega zastopnika. Tako ravna sodišče tudi v drugih primerih, če glede na okoliščine primera presodi, da je to potrebno zaradi varstva otrokovih koristi.
ZJU člen 27, 27/1, 54, 68, 68/1, 68/1-8, 68/2, 68/3. ZDR-1 člen 56.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog
ZJU v 68. členu določa primere sklenitve delovnega razmerja za določen čas (prvi odstavek). V drugih primerih sklenitve delovnega razmerja se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, pogodba o zaposlitvi ne more skleniti za določen čas (drugi odstavek). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta bili pogodbi o zaposlitvi za določen čas med tožnikom in tožencem z dne 29. 7. 2011 in z dne 27. 6. 2013 sklenjeni nezakonito, ker razlog, ki je bil naveden kot razlog za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas, ob sklenitvi ni obstajal. ZJU za primer nezakonito sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas zaradi kršitev z zakonom predvidenih primerov sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas določa iste posledice, kot jih predvideva ZDR-1. V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nasprotju s 1. odstavkom 68. člena ZJU se tako šteje, da je javni uslužbenec (oziroma delavec) sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (56. člen ZDR-1). Zato je tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas utemeljen.
sodni rok - podaljšanje sodnega roka - opravičeni razlogi
Sodišče lahko po določbi drugega odstavka 110. člena ZPP sodni rok podaljša, vendar le iz opravičenih razlogov, trditveno breme, da gre za opravičene razloge, pa je na strani stranke, ki prosi za podaljšanje roka.
skrajšani postopek - preizkus obtožnega predloga - zavrženje obtožnega predloga - dejanje majhnega pomena - neznatna nevarnost dejanja - nesorazmernost dejanja s posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon
Državna tožilka utemeljeno navaja, da se obdolžencu očita nadaljevano kaznivo dejanje, ki je sestavljeno iz treh izvršitvenih dejanj tako imenovane male tatvine, ko naj bi obdolženec na bencinskih servisih družbe P. trikrat natočil gorivo, nato pa se odpeljal, ne da bi gorivo plačal. Že to dejanje kaže, da ni šlo za osamljen primer, temveč ponavljajoče se ravnanje, storjeno iz koristoljubnosti, zaradi česar že iz tega razloga ni moč trditi, da je teža dejanja neznatna.
ZJU člen 154, 154/1, 154/1-3, 156, 156/1, 156/2, 158, 158/1, 158/3, 158/4. ZVRS-F člen 3, 3/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec
Ukinitev tožničinega delovnega mesta je posledica ukinitve oddelka in sektorja ter prehoda dela nalog delovnega mesta, ki ga je opravljala tožnica, na drugo delovno mesto. Tožena stranka je izvedla reorganizacijo z združitvijo dveh ministrstev ter prevzemom dela določene službe Vlade Republike Slovenije. Zato je bil podan poslovni razlog v smislu določbe tretjega odstavka 156. člena ZJU za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
poplačilo upnikov - prednost pri poplačilu - stroški nepremičninske izvršbe - vrstni red poplačila - prednost pri poplačilu
Določbe prvega odstavka 197. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da imajo vsi izvršilni stroški vseh upnikov avtomatično prednost pri poplačilu, pač pa v to kategorijo prednostnega poplačila sodijo le tisti stroški, ki so bili potrebni za opravo konkretne nepremičninske izvršbe.
izredna denarna socialna pomoč - pravica do varstvenega dodatka
Z varstvenim dodatkom se upravičencu za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški vzdrževanja stanovanja, nadomeščanje trajnih potrošnih dobrin, ipd.) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb (čl. 4/3 ZSvarPre). Tožnica je zahtevala izredno denarno socialno pomoč za ogrevanje v zimski sezoni. Gre za strošek, ki se krije v daljšem časovnem razdobju, torej strošek, za katerega je namenjen varstveni dodatek. Upoštevajoč četrti odstavek 33. člena ZSVarPre, pa se lahko višina treh upravičenčevih minimalnih dohodkov dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka. Tožnica je s tem, ko je v letu 2012 dobila izredno denarno socialno pomoč v višini dveh njenih minimalnih dohodkov (520,00 EUR), izčrpala izredno denarno socialno pomoč za leto 2012.
Pri tožniku zdravljenje še ni zaključeno, zato pri njem še ni podana invalidnost. Ker v spornem obdobju pogoji za priznanje pravice niso bili izpolnjeni, saj pri tožniku do izdaje izpodbijane dokončne odločbe še ni bila podana invalidnost, tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno krajevno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so zato drugi tehtni razlogi. Obdolženec je izkazal, da ima zdravstvene težave, saj je sodišče prve stopnje zaradi teh že dvakrat preložilo narok za glavno obravnavo. Da obdolženec na glavno obravnavo ne more pristopiti tudi zato, ker je tako slabega premoženjskega stanja, da nima denarja niti za plačilo vozovnice za javni prevoz, ima podporo v obdolženčevih osebnih podatkih, kot ti izhajajo iz spisa in njegove vloge. Glede na navedeno in dejstva, da imajo obdolženec, oškodovanec in priča, ki jo je obdolženec predlagal, da se jo zasliši, prebivališče oziroma sedež na območju Okrajnega sodišča v Piranu, je podan tehtni razlog, da se postopek izpelje pred Okrajnim sodiščem v Piranu, ki je tudi sicer krajevno pristojno za sojenje.
ZPP člen 98, 98/1, 98/2, 98/4, 108, 108/5. ZDSS-1 člen 73, 73/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - zavrženje tožbe - pooblastilo
Tožnikova pooblaščenka kljub pozivu sodišča, ni predložila niti pooblastila za vložitev tožbe niti dokončne odločbe, zoper katero je bila vložena tožba. Zato je tožba zakonito zavržena (5. odstavek 108. člena ZPP oziroma 4. odstavek 98. člena ZPP).
pravica do enakega varstva pravic – odstop od sodne prakse – postopek v sporih majhne vrednosti – prevalitev dokaznega bremena
Pritožbeni očitek o kršitvi načela enakega obravnavanja ni utemeljen že zato, ker dve odločbi pritožbenega sodišča, v katerih zaradi omejenega pritožbenega preizkusa v sporih majhne vrednosti ni bila izvedena presoja spornega vprašanja, tj. ali je tožnik upravnik garažne stavbe, katere lastnik je tudi toženka, ne predstavljata utrjene sodne prakse.