Na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno krajevno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so zato drugi tehtni razlogi. Obdolženec je izkazal, da ima zdravstvene težave, saj je sodišče prve stopnje zaradi teh že dvakrat preložilo narok za glavno obravnavo. Da obdolženec na glavno obravnavo ne more pristopiti tudi zato, ker je tako slabega premoženjskega stanja, da nima denarja niti za plačilo vozovnice za javni prevoz, ima podporo v obdolženčevih osebnih podatkih, kot ti izhajajo iz spisa in njegove vloge. Glede na navedeno in dejstva, da imajo obdolženec, oškodovanec in priča, ki jo je obdolženec predlagal, da se jo zasliši, prebivališče oziroma sedež na območju Okrajnega sodišča v Piranu, je podan tehtni razlog, da se postopek izpelje pred Okrajnim sodiščem v Piranu, ki je tudi sicer krajevno pristojno za sojenje.
sodni rok - podaljšanje sodnega roka - opravičeni razlogi
Sodišče lahko po določbi drugega odstavka 110. člena ZPP sodni rok podaljša, vendar le iz opravičenih razlogov, trditveno breme, da gre za opravičene razloge, pa je na strani stranke, ki prosi za podaljšanje roka.
izločitev dokazov – zakonitost hišne preiskave – subjekt pravice do navzočnosti pri hišni preiskavi – lastnik nepremičnine – uporabnik prostora – obstoj utemeljenih razlogov za sum – naznanitev kaznivega dejanja z anonimno prijavo
Kot uporabo prostora je treba razumeti tudi uporabe za druge namene ne zgolj za namene stanovanja, pri čemer tudi ni nujno, da bi za takšno uporabo uporabnik imel sklenjeno najemno pogodbo z lastnikom nepremičnine.
OZ člen 299, 349, 365, 419, 419/1, 419/2. ZIZ člen 23, 23/2. ZPP člen 2, 2/1, 8, 254, 254/3, 286.
pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju - odprava nepravilnosti po uradni dolžnosti - dokazno vrednotenje izvedenskega mnenja - neutemeljen pobotni ugovor - nasprotna tožba - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - tek zakonskih zamudnih obresti
Z ozirom, da pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti v izvedenskem mnenju dr. Š. niso bile odpravljene niti po dodatnem zaslišanju tega izvedenca na naroku za glavno obravnavo dne 13. 6. 2012 ter pisni dopolnitvi tega mnenja z dne 20. 12. 2013, njegove strokovne ekspertize pa obe pravdni nista povzeli, je sodišče prve stopnje izhajajoč iz določbe tretjega odstavka 254. člena ZPP pravilno presodilo, da je za razjasnitev pravno relevantnih okoliščin potrebno pritegniti novega izvedenca finančne stroke. Četudi pobuda pravdnih strank za pritegnitev novega izvedenca ob uporabi že zgoraj citiranega zakonskega določila ni potrebna, saj mora razpravljajoče sodišče ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nejasnosti odpraviti po uradni dolžnosti, pri čemer je izvedba dokaza vselej vezana na založitev predujma, pa v obravnavani zadevi ne gre spregledati, da sta postavitev novega izvedenca finančne stroke predlagali obe pravdni stranki.
Dokazno vrednotenje je v pristojnosti sodišča (načelo proste dokazne presoje - 8. člen ZPP), zato v izvedenskem mnenju zavzeta stališča, ki presegajo zgolj strokovno obravnavo spornih vprašanj, na dokazno oceno razpravljajočega sodišča ne morejo vplivati.
Ker pa se funkcija pobotnega ugovora kaže v tem, da tožena stranka doseže zavrnitev tožbenega zahtevka in mora sodišče nasprotno terjatev zato obravnavati le do višine vtoževane terjatve, pa je tudi o (ne)obstoju v pobot uveljavljane terjatve v izreku sodbe dopustno odločati zgolj v tej višini. Presežek nad s tožbo zahtevano terjatvijo bi tožena stranka namreč morala uveljavljati z nasprotno tožbo, česar pa ni storila.
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082989
ZPP člen 458, 458/1. SPZ člen 118, 118/4.
rezervni sklad - plačilo sredstev v rezervni sklad - aktivna legitimacija - etažni lastniki - zastopanje - upravnik - zakonsko pooblastilo - spor majhne vrednosti
Aktivna legitimacija tožnikov kot etažnih lastnikov za vtoževanje prispevka v rezervni sklad je podana.
Upravnik ima za zastopanje etažnih lastnikov zakonsko pooblastilo in ne potrebuje še posebnega pooblastila vseh etažnih lastnikov za vložitev konkretne tožbe v njihovem imenu.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz obveznih socialnih zavarovanj - uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja - rok za sodno varstvo
Tožnica je s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Tožena stranka je tožnico odjavila iz obveznih socialnih zavarovanj pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da odjava iz obveznega zavarovanja pomeni drug način prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in da je pogodba o zaposlitvi veljala do odjave iz obveznega zavarovanja in ne za celotno obdobje, za katero je bila sklenjena, zato ji pravice iz pogodbe o zaposlitvi oz. delovnega razmerja pripadajo le za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ne pa tudi po tem datumu. Tožnica bi lahko nadomestilo plače za obdobje po odjavi iz zavarovanja in druge terjatve iz delovnega razmerja uspešno uveljavljala le, če bi pravočasno, v 30 dneh, odkar je zvedela za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oziroma za odjavo iz zavarovanja, uveljavljala sodno varstvo zaradi ugotovitve nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Ker sodnega varstva zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožnica ni pravočasno uveljavljala, ni upravičena do nobenih pravic iz delovnega razmerja za čas po odjavi iz zavarovanja oziroma po prenehanju pogodbe o zaposlitvi (zaradi odjave).
delna invalidska pokojnina - invalid III. kategorije
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da do tožnikove vrnitve nazaj na delo k delodajalcu še ni prišlo, saj po tožnikovih navedbah, postopek v delovnem sporu zaradi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti s tem v zvezi še ni končan. Pravica tožnika do izplačila delne invalidske pokojnine je neposredno odvisna od izida individualnega delovnega spora, v zvezi z zahtevano reintegracijo na ustrezno delovno mesto. V obravnavanem primeru pa je že s pravnomočno sodbo v delovnem sporu ugotovljena nezkonitost odpovedi in da tožniku delovno razmerje ni prenehalo po njegovi volji ali krivdi. Ker toženec novo nastalih okoliščin pri odmeri delne invalidske pokojnine ni upošteval, bo na podlagi razpoložljivih in naknadno pridobljenih podatkov po zaključenem delovnem sporu delno invalidsko pokojnino za tožnika ponovno odmeril oziroma odločil o izplačevanju delne invalidske pokojnine.
ZDR člen 110, 110/1, 110/1-8. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - pritožbene novote
V prvem odstavku 337. člena ZPP je določeno, da sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena istega zakona. Pritožnik, ki navaja novote, mora ne le zatrjevati, da jih brez svoje krivde ni mogel pravočasno navesti, ampak mora navedeno tudi izkazati. Ker tožnica v pritožbi ni podala trditev in predlagala dokazov, da se na sodbo (s katero je bilo ugotovljeno, da je bila v spornem času začasno nezmožna za delo) brez svoje krivde ni mogla pravočasno sklicevati in je predložiti naslovnemu sodišču, pritožbeno sodišče novote ni smelo upoštevati.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0013755
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 168, 168/2, 171, 965, 965/1. ZVZD člen 5, 9, 937, 37/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - delo na višini - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - soprispevek - nevarna dejavnost - vmesna sodba - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - premoženjska škoda - renta - izguba na zaslužku - vrednost spornega predmeta
Tožnik je bil v času škodnega dogodka zaposlen pri prvo toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas na delovnem mestu elektromonter. Spornega dne je opravljal delo na višini 8 do 10 m na gradbišču ter z gradbenega odra padel v globino in se poškodoval. Delo na takšni višini je, glede na izkušnje in pogostost škodnih posledic, nevarna dejavnost, ki predvideva objektivno odgovornost tistega, ki se s takšno dejavnostjo ukvarja (150. člen OZ). Tožnik bi se moral zavedati nevarnosti gibanja na višini ter pomena uporabe varnostnega pasu (še posebej dejstva, da se ne sme gibati takrat, ko ni privezan z varnostnim pasom) in v skladu z 9. členom in prvim odstavkom 37. člena ZVZD odgovorno osebo opozoriti, da možnosti varnega pripenjanja nima. Zaradi opustitve te dolžnosti je k nastali škodi soprispeval v deležu 10 %.
O povrnitvi bodoče škode se, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari. Dokaza gotovosti bodoče premoženjske škode sodna praksa ne zahteva, temveč zadošča obstoj verjetnost, da bi tožnik, če njegove delovne zmožnosti zaradi škodnega dogodka ne bi bile zmanjšane, še nadalje pridobival dohodek. Sodišče prve stopnje bi zato pri odločitvi moralo upoštevati, da se tudi za tožnika, ki je po lastnih navedbah pred škodnim dogodkom pridobival zaslužek s kontinuiranimi priložnostnimi zaposlitvami, šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela in v enaki višini pridobival tudi po škodnem dogodku, če se v dokaznem postopku z večjo stopnjo verjetnosti ne bi izkazalo nasprotno. Zaradi zmotnega materialnopravnega zaključka, da tožnik do odškodnine in denarne rente iz naslova izgubljenega zaslužka ni upravičen že zato, ker je bilo njegovo delovno razmerje pri prvo toženi stranki prekinjeno, je dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0081008
ZPP člen 212, 338, 338/2, 339, 339/2-10, 451, 453.
terjatve upravnikov – aktivna legitimacija – trditveno breme – nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi – spor majhne vrednosti – izvedba naroka
Tožeča stranka nosi trdiveno in dokazno breme v zvezi z utemeljenostjo zahtevka, in če te trditve izostanejo, ni mogoče očitati toženi stranki, da so bile njene ugovorne navedbe pavšalne.
Pridobitev aktivne legitimacije bi tožeča stranka lahko zatrjevala na temelju pogodbe o upravljanju, s katero bi etažni lastniki nanjo prenesli svoja materialnopravna upravičenja, vendar tožeča stranka - kljub temu, da je omenjala pogodbo o upravljanju - tega ni zatrjevala. Če etažni lastniki nanjo niso prenesli materialnopravnih upravičenj, je tožeča stranka kot upravnik aktivno legitimirana le, če je stroške založila iz lastnih sredstev, vendar tožeča stranka tudi tega ni zatrjevala
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48 - 52. ZNP člen 36, 36/1.
predujem za stroške sodnega izvedenca - določitev višine predujma
Pri določitvi višine predujma za izvedenca - cenilca je potrebno izhajati iz merili za določitev nagrade, ki jo opredeljuje Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pravici
Tožnik, ki je prejel odpravnino kot ob upokojitvi, moral pa bi namesto te odpravnine prejeti odpravnino ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je upravičen do razlike do višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka ne vpliva dejstvo, da je tožnik podpisal izjavo, da soglaša z določitvijo odpravnine v višini, ki ustreza odpravnini, ki delavcu pripada ob odhodu v pokoj in da se izrecno odpoveduje pravici do uveljavljanja kakršnekoli višje odpravnine in sicer zlasti tiste, ki bi mu pripadala skladno z določilom 109. člena ZDR. Zakon takšnega znižanja odpravnine ne predvideva, zato ga sodišče ne more upoštevati pri odločanju v predmetni zadevi.
ZJU člen 27, 27/1, 54, 68, 68/1, 68/1-8, 68/2, 68/3. ZDR-1 člen 56.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog
ZJU v 68. členu določa primere sklenitve delovnega razmerja za določen čas (prvi odstavek). V drugih primerih sklenitve delovnega razmerja se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, pogodba o zaposlitvi ne more skleniti za določen čas (drugi odstavek). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta bili pogodbi o zaposlitvi za določen čas med tožnikom in tožencem z dne 29. 7. 2011 in z dne 27. 6. 2013 sklenjeni nezakonito, ker razlog, ki je bil naveden kot razlog za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas, ob sklenitvi ni obstajal. ZJU za primer nezakonito sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas zaradi kršitev z zakonom predvidenih primerov sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas določa iste posledice, kot jih predvideva ZDR-1. V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nasprotju s 1. odstavkom 68. člena ZJU se tako šteje, da je javni uslužbenec (oziroma delavec) sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (56. člen ZDR-1). Zato je tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas utemeljen.
skrajšani postopek - preizkus obtožnega predloga - zavrženje obtožnega predloga - dejanje majhnega pomena - neznatna nevarnost dejanja - nesorazmernost dejanja s posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon
Državna tožilka utemeljeno navaja, da se obdolžencu očita nadaljevano kaznivo dejanje, ki je sestavljeno iz treh izvršitvenih dejanj tako imenovane male tatvine, ko naj bi obdolženec na bencinskih servisih družbe P. trikrat natočil gorivo, nato pa se odpeljal, ne da bi gorivo plačal. Že to dejanje kaže, da ni šlo za osamljen primer, temveč ponavljajoče se ravnanje, storjeno iz koristoljubnosti, zaradi česar že iz tega razloga ni moč trditi, da je teža dejanja neznatna.
ZPP člen 328, 328/1, 332. ZFPPIPP člen 56, 69, 69/3, 126.
popravni sklep - ID znak - pravni interes - stečajni upravitelj - stranka postopka - organ stečajnega postopka
Ker je v zakonu večkrat predvideno, da je predlog stečajnega upravitelja sestavni del izreka sklepa, ni ovire, da se pomota v številki, ki je v sklepu sodišča prve stopnje, oprtem na predlog stečajnega upravitelja, le ponovljena, s popravnim sklepom ne bi odpravila.
izvršilni naslov - sklep o izvršbi kot izvršilni naslov
Sklep o izvršbi je lahko izvršilni naslov le, kadar je izdan na podlagi verodostojne listine, in sicer v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev.
starostna pokojnina - napačna odmera - razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe in učinek obnove postopka
Določba 183. člena ZPIZ-2 omogoča razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe, pri izdaji katere je bila storjena napaka v škodo zavarovanca ali zavoda. Gre za privilegiran primer obnove. V teh primerih sta predvideni zgolj razveljavitev (nova odločba velja le z učinkom za naprej) ali sprememba odločbe, ne pa tudi odprava z učinkom za nazaj. Z razveljavitvijo se namreč ne odpravijo pravne posledice, ki so iz odločbe že nastale, iz nje (zaradi njene razveljavitve) nobene nove pravne posledice ne morejo nastati.
V obravnavanem primeru je o t. i. privilegirani obnovi na podlagi 183. člena ZPIZ-2 odločil organ, ki je za to pristojen ter v roku, ki ga predpis določa. Pravilno je določen pravni učinek izpodbijane odločbe. S prvostopenjsko odločbo je namreč spremenjena višina tožnikove pokojnine v skladu s 3. odstavkom 183. člena ZPIZ-2 (to je šele od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe). Toženi stranki zato ni mogoče očitati, da je odpravila pravne posledice, ki so iz odločbe že nastale. Višina pokojnine je bila pravilno izračunana na podlagi takrat veljavnih predpisov (to je ZPIZ-1), ob upoštevanju pravilnega dejanskega stanja. Zato sta izpodbijani odločbi zakoniti.