Iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bil obdolženec na begu, naslov njegovega bivališča je znan, zgolj dejstvo, da se vabilu na zaslišanje ni odzval (kar je razumeti iz nestrinjanja preiskovalnega sodnika) pa ne pomeni, da se sme izdati sklep o preiskavi brez njegovega zaslišanja.
trčenje v stanovanjsko hišo – zahtevek na plačilo odškodnine – vzpostavitev prejšnjega stanja – odškodnina za nereparirano premoženjsko škodo – cene v času sojenja – načelo o popolni odškodnini
Vodilo pri odmeri odškodnine za škodo, ki je nastala, ko je zavarovanec tožene stranke trčil v stanovanjsko hišo tožnic in jo močno poškodoval (delno porušil), mora biti vzpostavitev prejšnjega stanja v smislu enakovrednega izvrševanja lastninske pravice, torej tudi enakovredne uporabe (in ne v smislu golega ekonomskega oziroma denarnega ekvivalenta).
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto voznika tovornega vozila v mednarodnem prometu. Čeprav v pogodbi o zaposlitvi ni določena višina tožnikove plače, je tožnik upravičen do plačila za delo najmanj v višini minimalne plače, kar je tožnik tudi uveljavljal v tem sporu.
motenje posesti – motilno ravnanje – rok za vložitev motenjske tožbe – prekluzivni rok – dejansko stanje – dokazovanje – obnova postopka glede odločitve o odmeri stroškov
Toženi stranki je uspelo vzbuditi resen dvom, ali so bila drevesa posajena znotraj enoletnega roka. Tožnik bi tehtnico na svojo stran lahko prevesil z izvedencem ustrezne stroke, ki je strokovno usposobljen z oceno, kako dolgo so drevesa posajena. Zaradi neplačila predujma za delo sodnega izvedenca se je temu dokazu odrekel, zato mora nositi posledice, ki jih prinaša dejstvo, da mu ni uspelo s stopnjo prepričanja dokazati, da je tožbo vložil znotraj enoletnega roka.
Vprašanje, kje je naslov strankinega dejanskega prebivališča, je procesno dejstvo. Tega procesnega dejstva sodišče načeloma ne ugotavlja v kakšnem posebnem spoznavnem procesu, marveč tožniku sodna pisanja vroča na naslov, ki ga je tožnik navedel v svojem prvem (otvoritvenem) sodnovarstvenem predlagalnem aktu, tožencu pa na naslov, ki ga je v tej isti vlogi navedel tožnik. Odtlej dalje je obveznost strank, da sodišču nedvoumno sporočijo spremembo naslova.
odškodninska odgovornost vzdrževalca ceste – poledenela cesta - višina škode – profesionalna skrbnost
Vzdrževalec ceste mora ravnati s profesionalno skrbnostjo. Ob ugotovitvah, da je do prometne nesreče prišlo na nevarnem predelu ceste, ki teče skozi gozd, da je bila cesta v času nezgode ledena in neposipana, da je zavarovanec vedel, da je na predmetni trasi kritičnega dne snežilo (priloga B3) in da je od posipa do nezgode minilo 7 do 8 ur, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je toženkin zavarovanec opustil dolžno skrbnost pravočasnega zimskega vzdrževanja javne ceste.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0083010
ZVPSBNO člen 2, 15, 15/1, 19, 19/1. ZPP člen 70, 73, 73/5, 108, 305a, 339, 339/2, 363, 363/2. ZOdvT člen 21, 21/1, 22, 22/1, 22/2. ZDPra člen 29.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – procesne predpostavke – pospešitveno sredstvo – nadzorstvena pritožba – rokovni predlog – predlog za poravnavo – postopek pri Državnem pravobranilstvu – izločitev sodnika – zavrnitev zahteve po izločitvi sodnika – pridržana pritožba – ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zaradi neizpolnjenosti procesnih predpostavk po 15. in 19. členu ZVPSBNO tožnikovo tožbo zavrglo. Tožnik ni niti zatrjeval, da je v postopkih pred okrajnim sodiščem vložil nadzorstvene pritožbe ali rokovne predloge, niti ni zatrjeval, da je vložil predlog za poravnavo pri Državnem pravobranilstvu. Presoja dovoljenosti tožnikovega zahtevka je s procesnopravnega vidika podvržena določbam ZVPSBNO.
ZKolP člen 10, 11, 12, 17, 25, 30, 32, 34. Kolektivna pogodba grafične dejavnosti člen 30.
pogodbena kazen - odpoved pogodbe o zaposlitvi – kolektivna pogodba - veljavnost kolektivne pogodbe – stvarna veljavnost kolektivne pogodbe – sklicevanje na kolektivno pogodbo v pogodbi o zaposlitvi
Pogodbeni stranki sta se s pogodbo o zaposlitvi lahko dogovorili, da v njunem medsebojnem razmerju veljajo določbe določene kolektivne pogodbe (Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti), čeprav ta sama po sebi delodajalca ne zavezuje. V takem primeru bi v razmerju med pogodbenima strankama določbe kolektivne pogodbe zavezovale obe pogodbeni stranki. Zato je bistveno, ali je bila ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi volja strank taka, da med strankama veljajo določbe Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so določbe pogodbe o zaposlitvi, ki se že v uvodu in nato še pri urejanju prejemkov iz delovnega razmerja sklicuje na Kolektivno pogodbo grafične dejavnosti, jasne in nedvoumne ter da so bile določbe te kolektivne pogodbe po volji strank inkorporirane v pogodbo o zaposlitvi kot njen sestavni del.
Po določbi 30. člena Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti je v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je bilo ugotovljeno s pravnomočno odločbo, delodajalec dolžan delavcu poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, izplačati najmanj tri povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih dela. Besedilo te določbe je jasno in izplačila pogodbene kazni ne veže na nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi, ampak na nezakonito prenehanje delovnega razmerja. Tožnici je delovno razmerje prenehalo po izteku 45-dnevnega odpovednega roka, tožena stranka pa jo je prijavila po razveljavitvi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v zavarovanje za nazaj. To pomeni, da je zaradi nezakonite odpovedi prišlo tudi do dejanskega prenehanja delovnega razmerja. Zato je tožnica upravičena do izplačila pogodbene kazni.
pravna sposobnost – sposobnost biti stranka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za nastanek in izgubo sposobnosti biti stranka v pogledu fizičnih oseb velja enako kot pri pravni sposobnosti. Pridobi se z rojstvom in izgubi s smrtjo. Tožnica je fizična oseba. Pritožnik ne trdi, da gre morda za neobstoječo osebo (da nikoli ni obstajala ali da je zaradi smrti prenehala). Očitek, da je sodišče s tem, ko je vodilo postopek s tožnico, storilo kršitev po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, je zato neutemeljen.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – zemljiškoknjižno dovolilo
Nepremičnina mora biti v zemljiškoknjižnem dovolilu označena z zemljiškoknjižnimi podatki. Vsebina zemljiškoknjižnega dovolila mora biti usklajena s predmetom zavezovalnega pravnega posla. Predmet dovolila mora biti identičen v obeh pravnih poslih.
ZODPol člen 67, 67/5, 88. SZ-1 člen 87. ZUS-1 člen 4. Pravilnik o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah Ministrstva za notranje zadeve za potrebe policije člen 29, 47.
službeno stanovanje – dodelitev službenega stanovanja – sklenitev najemne pogodbe za službeno stanovanje
Dodelitev službenega stanovanja uslužbencu MNZ se presoja skladno z določbami Pravilnika o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah MNZ za potrebe policije in ne po Pravilniku o dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem, ki predvideva obravnavo v upravnem postopku.
zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve – prisilna hospitalizacija – sklepanje škodljivih poslov – poseg v temeljne človekove pravice
Nedopustno je voditi zoper eno in isto osebo dva ločena postopka za prisilno hospitalizacijo iz istih razlogov v istem časovnem obdobju.
Če si oseba škoduje z izražanjem pravnoposlovne volje, je treba varstvo (koristi take osebe) usmeriti v veljavnost takšne izjave volje, ne pa v omejitev svobode gibanja.
kazniva dejanja zoper pravosodje - kriva ovadba - naznanitev uradno pregonljivega kaznivega dejanja - uradni zaznamek o sprejemu ustne ovadbe - lahka telesna poškodba - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - izvedensko mnenje - način nastanka poškodb - direktni naklep - voljni element direktnega naklepa - resen dvom v dokazne zaključke izpodbijane sodbe - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - sprememba sodbe
Za obstoj kaznivega dejanja krive ovadbe po 1. odstavku 283. člena KZ-1 oziroma dokazanost direktnega naklepa je ključno, ali je obdolženki mogoče na ravni gotovosti očitati, da je oškodovanca prijavila za dogodek, ki se sploh ni zgodil, pri čemer ni odločilno, če obdolženka potek in intenzivnost dogajanja opisuje subjektivno ter tendenciozno. Brez pomena je, ali je do nastalih poškodb prišlo natančno na način, kot ga opisuje obdolženka vse dokler ni mogoče z gotovostjo izključiti možnosti, da je poškodbe utrpela prav v naznanjenem (resničnem) dogodku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je namesto odobrene višine izrednega limita za stranko v višini 1.500,00 EUR v računalniški sistem vnesel višino izrednega limita v znesku 15.000,00 EUR. Izvršil je vnovčitev menice stranke v napačni višini. Namesto dotacije za bankomat v višini 60.000,00 EUR in odvoda v višini 57.000,00 EUR je naročil oboje kot dotacijo. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Zaradi načina poslovanja tožene stranke (banke) je potrebna visoka stopnja zaupanja v zaposlene. Zaradi kršitev, ki jih je storil tožnik, je bilo zaupanje tožene stranke vanj porušeno in od tožene stranke ni mogoče pričakovati, da bi s tožnikom nadaljevala delovno razmerje niti do izteka odpovednega roka. Izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposliti je zato zakonita.
začasna odredba – nedenarna terjatev – pogoji za izdajo
Sodišče mora poleg ugotovitve, da je podana verjetnost nedenarne terjatve tožeče stranke, odgovoriti tudi na vprašanje, ali so podane konkretne okoliščine iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.
ZZZDR člen 113, 113/1, 113/2. ZNP člen 35, 35/1, 35/5.
izvrševanje roditeljske pravice – stroški postopka
Če starša ne živita skupaj in nimata oba varstvo in vzgoje otroka oziroma otrok živi samo pri enem od staršev, izvršuje roditeljsko pravico tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji, razen če ne gre za vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. V slednjem primeru o takšnih vprašanjih sporazumno soodločata.
ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 134, 179.
pravica do dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – pravno relevantna prizadetost – odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravilna označba tožene stranke – pravdni zahtevek
Ko je pravdni zahtevek po vsebini opredeljen preširoko in presplošno (med drugim vsebuje časovno neomejeno prepoved), predstavlja prehud poseg v toženčevo svobodo izražanja.
Za prisojo odškodnine zaradi kršitve osebnostnih pravic ne zadostuje obstoj nedopustnega posega, ampak mora biti ugotovljena tudi posledično pravno upoštevna prizadetost.