zamudna sodba - pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - dolžnost izpolnitve obveznosti
Pravdni stranki sta sklenili sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. S tem sporazumom se je tožena stranka zavezala, da bo tožnici poravnala vse zapadle in neporavnane obveznosti iz delovnega razmerja (odškodnino za neizkoriščeni letni dopust, sorazmerni del regresa za letni dopust in neizplačan del plačila za delo). Ker tožena stranka ni poravnala obveznosti iz sklenjenega sporazuma, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku iz tega naslova utemeljeno ugodilo.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa pravilna in ima preverljivo obrazložitev. Pritožnik izhaja iz zmotne predpostavke, da se takse v kazenskem postopku odmerjajo zgolj ob upoštevanju višine izrečene kazni. Spregledal je, da je v opombi pod taksno tarifo št. 7.1 Zakona o sodnih taksah navedeno, da se v kazenskem postopku o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, takse na vseh stopnjah odmerijo glede na pravnomočno izrečeno kazensko sankcijo oziroma odločbo o odpustu kazni, ob upoštevanju trajanja in zahtevnosti postopka ter premoženjskih razmer taksnega zavezanca. Iz tega izhaja, da so glavna merila pri odmeri takse trajanje in zahtevnost postopka ter premoženjske razmere zavezanca, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 214, 311, 311/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – ugovor nezapadle terjatve – odločitev izvršilnega sodišča v primeru obrazloženega ugovora
Dolžnik je v svojem ugovoru navedel pravnopomembna dejstva v zvezi z upnikovo terjatvijo, na podlagi katerih bi v pravdi lahko dosegel zavrnitev upnikovega zahtevka, če bi se ta dejstva izkazala za resnična (nezapadlost terjatve ter drugačna višina terjatve), za dokazovanje teh dejstev pa je predlagal listinski dokaz, s čimer so tudi po oceni višjega sodišča izpolnjeni vsi kriteriji za obrazloženost ugovora, saj mora biti terjatev, ki naj bo prisojena, v času odločanja dospela. Če ni, tožbeni zahtevek po materialnem pravu še ni utemeljen in ga je potrebno zavrniti. Glede na tako vsebino dolžnikovega ugovora pa sodišče v fazi odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne more sprejeti drugačne odločitve kot je razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj ter odločitev, da se bo o tem odločalo v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - javni uslužbenec
Ker tožeča stranka v postopku ni uspela dokazati, da je toženec (policist) spornega dne ravnal namenoma ali s hudo malomarnostjo, ko se je z vozilom spustil po travnati brežini in nasedel na dvignjen del zemljišča, njegova odškodninska odgovornost za vtoževano škodo na vozilu ni podana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083640
ZPP člen 14. OZ člen 179, 179/1.
odškodninska odgovornost – vezanost sodišča na kazensko obsodilno sodbo – višina odškodnine – pravična denarna odškodnina – strah – identično dejansko stanje
Kazensko sodišče je toženca spoznalo za krivega za kaznivi dejanji ogrožanja varnosti, ki ju je storil zoper tožnika. Ker je toženčevo ogrožanje tožnikove varnosti z resno grožnjo, da bo napadel njegovo življenje, kot znak kaznivega dejanja opredelilo že kazensko sodišče v svoji sodbi, je pravdno sodišče na to vezano. Tožnik je v pravdnem postopku uspel dokazati, da ga je bilo strah v takšni intenziteti in trajanju, da je upravičen do odškodnine zaradi strahu, ki ga je utrpel ob tem dogodku.
Dejstvo, da je predlagateljica v tožbi terjala tudi ugotovitev, da je bil sklenjeni sporazum o razdružitvi skupnega premoženja razvezan, ne more biti ovira za predlagano zaznambo spora. Gre namreč zgolj za vmesni ugotovitveni zahtevek, ki je v takšni pravdi sicer dopusten, ne pa tudi potreben, zato ne more spremeniti narave spora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0057340
ZPP člen 278, 318.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – prerekanje tožbenih trditev
Tožeča stranka svoj zahtevek na odpoved najemne pogodbe za stanovanje gradi na dejstvu, da toženka najemnine ni plačala, zato je podan krivdni razlog za odpoved. Toženkine navedbe v odgovoru na tožbo, da se je s tožečo stranko izvensodno dogovorila, kot je razvidno iz dogovora, za kar je celo predložila dokaz, ni nič drugega kot prerekanje tožbenih trditev o neplačilu najemnine. Toženka torej izpodbija v tožbeni zatrjevano dejstvo o neplačilu, s katerim pod vprašaj postavi utemeljenost postavljenega tožbenega zahtevka. Vloženi odgovor na tožbo vsebuje vse, kar po 278. členu ZPP mora vsebovati, zato pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnikovo delovno mesto operativni vodja je bilo ukinjeno (ni šlo za fiktivno ukinitev delovnega mesta). Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji člena 89/1 ZDR-1.
stroškovna odločitev – odmera stroškov – obrazloženost stroškovne odločitve – delni uspeh – uspeh po temelju in po višini – vrednotenje uspeha v pravdi
Standard obrazloženosti stroškovne odločitve je dosežen, če je odmera na pregleden način, ki omogoča pritožbeni preizkus, opravljena na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
ZGD-1 člen 263, 263/2, 263/3, 264, 264/1, 264/2, 318.
organi vodenja in nadzora – član uprave delniške družbe – sklenitev pogodbe o svetovanju – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika – ravnanje v dobro družbe – pregled poslovanja družbe – imenovanje posebnega revizorja – škoda – povzročitelj škode – okoriščenec – solidarna odškodninska odgovornost – ugovor zastaranja
Član uprave delniške družbe ne more veljavno skleniti pogodbe o svetovanju v imenu družbe s samim s seboj, kar velja tudi za posle, ki jih družba sklene z drugo družbo, v kateri ima član uprave prevladujoč vpliv. S svojim ravnanjem je tako prvi toženec kršil tako svojo obveznost ravnanja v skladu z zakonom kot tudi obveznost zvestobe družbi in izogibanja konfliktov interesov. Nedvomno njegovo ravnanje ni bilo ravnanje s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in ne ravnanje v dobro družbe v smislu določbe 263. člena ZGD-1.
Pravni red od delničarjev in članov nadzornih svetov ne pričakuje specialističnih, enkonomsko-finančnih in pravnih znanj, torej tudi ne od članov nadzornega sveta tožnice v konkretnem primeru. Iz tega razloga ZGD-1 pri pregledu poslovanja družbe določa sodelovanje revizorja.
V primeru iz 1. odstavka 264. člena ZGD-1 škoda nastane na podlagi odločitve odgovornih (članov organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaščenca), zaradi poprejšnjega namernega napeljevanja oziroma zavajanja odgovornih, kar stori povzročitelj. Povzročitelj je lahko kdorkoli, ki ima vpliv na družbo in ki ravna z namenom povzročiti škodo družbi ali njenim delničarjem. Solidarno pa odgovarja poleg povzročitelja škode tudi okoriščenec iz škodnega ravnanja. To je lahko tretja oseba in ni nujno, da je povzročitelj škode ali solidarni odškodninski zavezanec (član organov vodenja ali nadzora). Pogoj pa je, da je ravnanje okoriščenca namerno.
neupravičena obogatitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – razmerja med solastniki – preprečevanje souporabe
V izpodbijani sodbi je pravilno upoštevano utrjeno stališče sodne prakse, da je za zahtevek na podlagi 198. člena OZ poleg obstoja korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja, in prikrajšanja na strani tistega, ki je ne uporablja, treba dokazati tudi, da je bil solastnik proti svoji volji izključen iz (so)uporabe solastne stvari.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pogoj, da je darilo primerno dolžnikovemu premoženjskemu stanju, v obravnavanem primeru ni izpolnjen, saj je davčni dolžnik, ki je prejemal pokojnino in ni imel drugega premoženja (rubljivega premičnega premoženja ali vrednostnih papirjev), tožencema iz hvaležnosti podaril edino nepremičnino.
Domneva zavedanja dolžnika glede možnosti škodovanja upnikom je pri neodplačnih pravnih poslih neizpodbojna. Subjektivni pogoj je torej pri neodplačnih razpolaganjih (in z njimi izenačenih pravnih dejanjih) podan že s samim takim razpolaganjem.
Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, ki ga stranke lahko vložijo do konca postopka na prvi stopnji, vendar pa je treba pri njegovi obravnavi izhajati iz njihovih pravočasnih trditev o dejstvih.
ZODPol člen 67, 67/5, 88. SZ-1 člen 87. ZUS-1 člen 4. Pravilnik o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah Ministrstva za notranje zadeve za potrebe policije člen 29, 47.
službeno stanovanje – dodelitev službenega stanovanja – sklenitev najemne pogodbe za službeno stanovanje
Dodelitev službenega stanovanja uslužbencu MNZ se presoja skladno z določbami Pravilnika o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah MNZ za potrebe policije in ne po Pravilniku o dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem, ki predvideva obravnavo v upravnem postopku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je namesto odobrene višine izrednega limita za stranko v višini 1.500,00 EUR v računalniški sistem vnesel višino izrednega limita v znesku 15.000,00 EUR. Izvršil je vnovčitev menice stranke v napačni višini. Namesto dotacije za bankomat v višini 60.000,00 EUR in odvoda v višini 57.000,00 EUR je naročil oboje kot dotacijo. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Zaradi načina poslovanja tožene stranke (banke) je potrebna visoka stopnja zaupanja v zaposlene. Zaradi kršitev, ki jih je storil tožnik, je bilo zaupanje tožene stranke vanj porušeno in od tožene stranke ni mogoče pričakovati, da bi s tožnikom nadaljevala delovno razmerje niti do izteka odpovednega roka. Izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposliti je zato zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pasivna legitimacija - pravna oseba - statusno preoblikovanje - oddelitev z ustanovitvijo nove družbe - pritožbena novota
Dejstvo, da je v času postopka na prvi stopnji prišlo do statusnega preoblikovanja - oddelitve z ustanovitvijo nove družbe (tožene stranke, kot je opredeljena v prvostopenjski sodbi ter vloženi pritožbi), je lahko v korist le toženi stranki, zato je na njej trditveno in dokazno breme v zvezi s tem dejstvom. Tožena stranka je imela možnost dejstvo delitve (oddelitve z ustanovitvijo nove družbe) zatrjevati že v postopku na prvi stopnji, te možnosti pa ni izkoristila. Na oddelitev je prvič opozorila šele v pritožbi, pri tem pa ni izkazala, da te okoliščine brez svoje krivde ni mogla navesti že do konca postopka na prvi stopnji (prvi odstavek 337. člen ZPP). Zato je utemeljevanje ugovora tožene stranke o pomanjkanju pasivne legitimacije z oddelitvijo in ustanovitvijo nove družbe pritožbena novota.