Sodišče prve stopnje je že na naroku zadosti pojasnilo razlog, zaradi katerega ne bo izvedlo vseh predlaganih dokazov, s tem, ko je navedlo, da jih šteje za nepotrebne in to je ponovilo tudi v izpodbijani sodbi. Tako ne drži pritožbena trditev, da zavrnitev dokazov ni bila obrazložena in ne drži, da sodišče prve stopnje ustrezne obrazložitve ni zmoglo niti v izpodbijani sodbi, saj je svoje, na naroku podane razloge, ponovilo tudi v sodbi. Kar pa je odločilno je to, da je sodišče prve stopnje tisto, ki skladno z določbo 213. člena ZPP odloči, katere po strankah predlagane dokaze bo izvedlo zaradi ugotovitve spornega dejanskega stanja, nato pa mora skrbno oceniti vse izvedene dokaze in odločiti, katera dejstva šteje za dokazan.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013744
OZ člen 131, 153, 153/3, 171, 243. ZDR člen 184. ZVZD člen 8, 8/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - opustitev zdravniške oskrbe
Do škodnega dogodka je prišlo, ko se je tožnik zaradi vetra in prepiha odločil zapreti vrata pralnice in mu je pri tem zaradi težav pri zapiranju vrat stisnilo srednji prst desne roke. V zvezi s temeljem odškodninske odgovornosti je sodišče prve stopnje presodilo, da je podana krivdna odgovornost prve toženke, saj kljub temu, da je vedela, da se vrata pralnice s težavo zapirajo, pri čemer je bila odgovornost za zatikanje na njeni strani, ni poskrbela za ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti pri delu v skladu z določbo 1. odstavka 8. člena ZVZD. Podana je tudi tožnikova sokrivda v višini 20%, saj je tožnik tudi sam, s tem ko ni uporabil modrih ročic, namenjenih zapiranju vrat, pripomogel, da je prišlo do škodnega dogodka.
Tožniku ni mogoče očitati opustitve zdravniške oskrbe takoj po poškodbi v smislu opustitve razumnih ukrepov k zmanjšanju škode v smislu 243. člena OZ. Glede na ugotovitve, da tožnikova rana ob poškodbi ni bila globoka oziroma je šlo za banalno poškodbo in je tožnikov sodelavec tožniku rano oskrbel, rana pa tožniku ob sami poškodbi ni povzročala težav, je njegovo ravnanje, da ni takoj poiskal zdravniške pomoči, življenjsko in v skladu z ravnanjem povprečnega človeka. Zdravniško pomoč je tožnik poiskal takoj po poslabšanju poškodbe, ko ga je začel boleti poškodovan prst in so se že razvili znaki okužbe, to je v treh dneh po poškodbi. Pojav okužbe je skladen z izvedenčevim pojasnilom na zaslišanju, da se taka okužba načeloma lahko razvije v nekaj dneh oziroma v 3 dneh. Neživljenjsko bi bilo zato pričakovati, da bi moral tožnik že ob najmanjši rani poiskati zdravniško oskrbo.
Sodišče prve stopnje je na naroku sprejelo zgolj dokazni sklep, da se neizvedeni dokazni predlogi kot nepotrebni zavrnejo, brez obrazložitve, zakaj so ti dokazni predlogi nepotrebni. Zato tožeča stranka zavrnitve dokaznih predlogov ni moglo grajati že na tem naroku, saj ji ni bil znan razlog zavrnitve.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0023350
ZKP člen 148, 148/1, 164, 164/2. ZGJS člen 1, 1/2, 6, 25, 28.
pričakovanje zasebnosti – parkirna hiša – ogled vozila – pravna oseba javnega prava – gospodarska javna služba
Parkirna hiša je z odredbama o določitvi javnih parkirnih površin določena kot javna parkirna površina, zato ne gre za območje, na katerem bi lahko uporabnik parkirnega prostora utemeljeno pričakoval takšno stopnjo zasebnosti, v katero bi bilo možno posegati le na podlagi odredbe sodišča.
Tudi gospodarska družba z omejeno odgovornostjo je lahko pravna oseba javnega prava, ki izvaja gospodarsko javno službo.
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083025
SPZ člen 271. ZPPDUP člen 22. ZPP člen 332, 337, 337/1, 375.
grobnica – lastninska pravica na grobnici – superficies solo cedit – več uporabnikov iste nepremičnine – stavbna pravica na grobnici – najemna pogodba – najem grobnice – nedovoljene pritožbene novote
Sedaj veljavna ureditev, drugače kot prejšnja družbenolastninska ureditev, sledi načelu civilnega prava, „superficies solo cedit“, kar pomeni, da je lastnik zemljišča tudi lastnik objekta na zemljišču, objekt sam torej ne more biti predmet lastninske pravice, temveč je sestavina zemljišča. Zaradi spremembe ureditve SPZ vsebuje tudi prehodne določbe, ko je v primeru, ko lastnik zgradbe na zemljišču ni bil isti kot lastnik zemljišča, zgradba z dnem uveljavitve SPZ postala sestavina nepremičnine, lastnik zgradbe pa je pridobil na nepremičnini stavbno pravico, ki traja toliko časa, dokler stoji zgradba.
V 271. členu SPZ gre le za primere, ko je imela pred uveljavitvijo ZLNDL ena organizacija združenega dela pravico uporabe na zemljišču, druga organizacija združenega dela pa pravico uporabe zgradbe na tem zemljišču in je v skladu z ZLNDL imetnik pravice uporabe na družbenem zemljišču postal lastnik tega zemljišča, organizacija združenega dela, ki je bila imetnik pravice uporabe na zgradbi, pa je postala lastnik zgradbe. Grobnica pa je v skladu z ZPPDUP ena izmed zvrsti grobov, torej glede na omejen domet 271. člena SPZ ne gre za zgradbo, ki bi lahko postala predmet stavbne pravice.
V okviru posestnega varstva se varuje že gola dejanska oblast na stvari. Zato mora sodišče upoštevati zgolj zadnje stanje posesti in nastalo motenje. To pomeni, da bo užival posestno varstvo tudi viciozni posestnik, ki je pridobil posest s silo, skrivaj ali z zlorabo zaupanja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082992
OZ člen 179, 182. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
povračilo škode – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – udarec v glavo – pretres možganov – premoženjska škoda – pravica do izjave o dokazu – pravočasnost dokaza
Tožnik je na prvem naroku za glavno obravnavo predlagal izvedbo dokaza z vpogledom v potrdilo delodajalca o izgubi nagrade tožnika za stalnost pri delu. Potrdilo delodajalca z dne 18. 12. 2014 je nato priložil z vlogo 10. 3. 2014, torej pravočasno, saj je bil dokaz predlagan na prvem naroku, a tožnik takrat z njim še še ni razpolagal. Sodišče tega potrdila (skupaj z vlogo tožnika z dne 10. 3. 2014) ni vročilo toženi stranki. Iz dokaznega sklepa na naroku 28. 1. 2014 ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje vpogledalo v predlagani dokaz niti ni tega storilo na naroku 25. 11. 2014. Sodišče je s takim postopanjem toženi stranki odvzelo možnost, da se izjavi o predmetnem dokazu.
ZGD-1 člen 263, 263/2, 263/3, 264, 264/1, 264/2, 318.
organi vodenja in nadzora – član uprave delniške družbe – sklenitev pogodbe o svetovanju – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika – ravnanje v dobro družbe – pregled poslovanja družbe – imenovanje posebnega revizorja – škoda – povzročitelj škode – okoriščenec – solidarna odškodninska odgovornost – ugovor zastaranja
Član uprave delniške družbe ne more veljavno skleniti pogodbe o svetovanju v imenu družbe s samim s seboj, kar velja tudi za posle, ki jih družba sklene z drugo družbo, v kateri ima član uprave prevladujoč vpliv. S svojim ravnanjem je tako prvi toženec kršil tako svojo obveznost ravnanja v skladu z zakonom kot tudi obveznost zvestobe družbi in izogibanja konfliktov interesov. Nedvomno njegovo ravnanje ni bilo ravnanje s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in ne ravnanje v dobro družbe v smislu določbe 263. člena ZGD-1.
Pravni red od delničarjev in članov nadzornih svetov ne pričakuje specialističnih, enkonomsko-finančnih in pravnih znanj, torej tudi ne od članov nadzornega sveta tožnice v konkretnem primeru. Iz tega razloga ZGD-1 pri pregledu poslovanja družbe določa sodelovanje revizorja.
V primeru iz 1. odstavka 264. člena ZGD-1 škoda nastane na podlagi odločitve odgovornih (članov organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaščenca), zaradi poprejšnjega namernega napeljevanja oziroma zavajanja odgovornih, kar stori povzročitelj. Povzročitelj je lahko kdorkoli, ki ima vpliv na družbo in ki ravna z namenom povzročiti škodo družbi ali njenim delničarjem. Solidarno pa odgovarja poleg povzročitelja škode tudi okoriščenec iz škodnega ravnanja. To je lahko tretja oseba in ni nujno, da je povzročitelj škode ali solidarni odškodninski zavezanec (član organov vodenja ali nadzora). Pogoj pa je, da je ravnanje okoriščenca namerno.
zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve – prisilna hospitalizacija – sklepanje škodljivih poslov – poseg v temeljne človekove pravice
Nedopustno je voditi zoper eno in isto osebo dva ločena postopka za prisilno hospitalizacijo iz istih razlogov v istem časovnem obdobju.
Če si oseba škoduje z izražanjem pravnoposlovne volje, je treba varstvo (koristi take osebe) usmeriti v veljavnost takšne izjave volje, ne pa v omejitev svobode gibanja.
Voznik bi moral glede na dejstvo, da ni bil telesno poškodovan, takoj sporočiti policiji, da je prišlo do prometne nesreče. Oprava alkotesta takoj po dogodku ali pet ur za tem, ni enaka.
Zakonske zamudne obresti od glavnice (seštevek dveh računov in dveh obračunov zakonskih zamudnih obresti) tožeča stranka pravilno vtožuje od vložitve predloga za izvršbo dalje. Gre za procesne obresti, ki so dopustna izjema od prepovedi obrestovanja obresti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je namesto odobrene višine izrednega limita za stranko v višini 1.500,00 EUR v računalniški sistem vnesel višino izrednega limita v znesku 15.000,00 EUR. Izvršil je vnovčitev menice stranke v napačni višini. Namesto dotacije za bankomat v višini 60.000,00 EUR in odvoda v višini 57.000,00 EUR je naročil oboje kot dotacijo. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Zaradi načina poslovanja tožene stranke (banke) je potrebna visoka stopnja zaupanja v zaposlene. Zaradi kršitev, ki jih je storil tožnik, je bilo zaupanje tožene stranke vanj porušeno in od tožene stranke ni mogoče pričakovati, da bi s tožnikom nadaljevala delovno razmerje niti do izteka odpovednega roka. Izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposliti je zato zakonita.
Skupno premoženje nastaja na podlagi samega zakona, kar je treba upoštevati tudi v primeru samostojnega podjetnika in njegovega osnovnega sredstva, ki je bilo kupljeno v času trajanja zakonske zveze z dohodki iz dela. Podjetnik namreč ni pravna oseba in prav tako ne njegovo podjetje, bistveno in odločilno je, ali je neko premoženje pridobljeno z delom med trajanjem zakonske zveze.
ZKolP člen 10, 11, 12, 17, 25, 30, 32, 34. Kolektivna pogodba grafične dejavnosti člen 30.
pogodbena kazen - odpoved pogodbe o zaposlitvi – kolektivna pogodba - veljavnost kolektivne pogodbe – stvarna veljavnost kolektivne pogodbe – sklicevanje na kolektivno pogodbo v pogodbi o zaposlitvi
Pogodbeni stranki sta se s pogodbo o zaposlitvi lahko dogovorili, da v njunem medsebojnem razmerju veljajo določbe določene kolektivne pogodbe (Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti), čeprav ta sama po sebi delodajalca ne zavezuje. V takem primeru bi v razmerju med pogodbenima strankama določbe kolektivne pogodbe zavezovale obe pogodbeni stranki. Zato je bistveno, ali je bila ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi volja strank taka, da med strankama veljajo določbe Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so določbe pogodbe o zaposlitvi, ki se že v uvodu in nato še pri urejanju prejemkov iz delovnega razmerja sklicuje na Kolektivno pogodbo grafične dejavnosti, jasne in nedvoumne ter da so bile določbe te kolektivne pogodbe po volji strank inkorporirane v pogodbo o zaposlitvi kot njen sestavni del.
Po določbi 30. člena Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti je v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je bilo ugotovljeno s pravnomočno odločbo, delodajalec dolžan delavcu poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, izplačati najmanj tri povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih dela. Besedilo te določbe je jasno in izplačila pogodbene kazni ne veže na nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi, ampak na nezakonito prenehanje delovnega razmerja. Tožnici je delovno razmerje prenehalo po izteku 45-dnevnega odpovednega roka, tožena stranka pa jo je prijavila po razveljavitvi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v zavarovanje za nazaj. To pomeni, da je zaradi nezakonite odpovedi prišlo tudi do dejanskega prenehanja delovnega razmerja. Zato je tožnica upravičena do izplačila pogodbene kazni.
Vprašanje, kje je naslov strankinega dejanskega prebivališča, je procesno dejstvo. Tega procesnega dejstva sodišče načeloma ne ugotavlja v kakšnem posebnem spoznavnem procesu, marveč tožniku sodna pisanja vroča na naslov, ki ga je tožnik navedel v svojem prvem (otvoritvenem) sodnovarstvenem predlagalnem aktu, tožencu pa na naslov, ki ga je v tej isti vlogi navedel tožnik. Odtlej dalje je obveznost strank, da sodišču nedvoumno sporočijo spremembo naslova.
ZVEtL člen 13, 23, 23/3. ZNP člen 35, 35/1, 35/5. ZOdvT člen 14, 14/4. Tarifna številka 2100, 3100, 3101, 3101-1.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – zavrženje predloga – skupni stroški – drugi stroški postopka – uporaba ZNP – krivdno načelo – nagrada odvetnika – prenehanje mandatnega razmerja – ustavitev postopka
V zvezi s stroški postopka ZVEtL vsebuje le določbe o skupnih stroških, o drugih stroških postopka pa ne. Zato se zanje uporablja 35. člen ZNP.
Če zaradi ravnanja, ki je v sferi predlagatelja, ne pride do vsebinske (meritorne) odločbe z ureditvijo pravnega razmerja med udeleženci, mora predlagatelj drugim udeležencem povrniti nastale jim stroške po krivdnem načelu.
Znižanje nagrade za postopek po prvi točki tar. št. 3101 je določeno le za predčasno prenehanje mandata: če ta preneha pred vložitvijo odgovora na predlog.
Sodišče prve stopnje je konkretno in hkrati prepričljivo pojasnilo, zakaj listina, ki jo je tožnica priložila predlogu za obnovo postopka (nov dokaz), ni takšne narave (oziroma zakaj odločitev o tožničinih zahtevkih zoper prvotoženko ne bi bila drugačna, tudi če bi bila listina predložena v času, ko o njih še ni bilo odločeno). Pritožba tem (za predmetni pritožbeni postopek edino pomembnim) zaključkom sodišča prve stopnje (argumentirano) ne oporeka in jih zato tudi ne izpodbije. Nestrinjanje z materialnopravnim naziranjem prvostopenjskega kot tudi pritožbenega sodišča, zaradi katerega njenim tožbenim zahtevkom ni bilo ugodeno, pa je za postopek odločanja o njenem predlogu za obnovo postopka in s tem tudi za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa nerelevantno.
ZD člen 211, 213, 213-1. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – skupno premoženje zakoncev – bolj verjetna pravica zakonca – zemljiškoknjižno stanje
Na nepremičninah, ki so predmet spora med dedičema, je vpisana lastninska pravica F. do celote, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je tako izkazano (lastninsko) pravico vdove štelo za bolj verjetno od pravice dediča zapustnika, da je to premoženje skupno premoženje zakoncev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082962
OZ člen 168, 168/2, 179, 270, 270/1, 285, 285/2. ZPP člen 2.
povračilo škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - skaženost - delno plačilo - odmea odškodnine - valorizacija - izbira metode valorizacije
Vprašanje valorizacije je pravno vprašanje. Sodišče jo mora opraviti po uradni dolžnosti. Če se stranki ne dogovorita za način valorizacije, tudi tega izbere sodišče samo.