KAZENSKO PROCESNO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0023350
ZKP člen 148, 148/1, 164, 164/2. ZGJS člen 1, 1/2, 6, 25, 28.
pričakovanje zasebnosti – parkirna hiša – ogled vozila – pravna oseba javnega prava – gospodarska javna služba
Parkirna hiša je z odredbama o določitvi javnih parkirnih površin določena kot javna parkirna površina, zato ne gre za območje, na katerem bi lahko uporabnik parkirnega prostora utemeljeno pričakoval takšno stopnjo zasebnosti, v katero bi bilo možno posegati le na podlagi odredbe sodišča.
Tudi gospodarska družba z omejeno odgovornostjo je lahko pravna oseba javnega prava, ki izvaja gospodarsko javno službo.
smrt otroka – odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti otroka – polnoleten otrok – materialna škoda – pravična denarna odškodnina – vrstni red vračunavanja izpolnitve obveznosti
Odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti otroka.
Nedvomno je izguba otroka za starše izjemno boleča in sodišče lahko z njimi sočustvuje, a raznolikost življenjskih primerov od njega terja (če želi upoštevati načeli individualizacije in objektivne pogojenosti), da napravi razliko med starši, ki so izgubili mladoletnega otroka, in tistimi, ki so otroka izgubili v njegovem odraslem življenjskem obdobju. Odškodnina v obravnavanem primeru zato ne more doseči/preseči okvira odškodnin, ki ji sodišča prisodijo staršem, ki izgubijo svoje še nesamostojne mladoletne otroke, za katere starši skrbijo vsakodnevno in celostno.
Dedni dogovor, ki sta ga sklenili dedinji glede avtomobila, ima vse učinke sodne poravnave, zato ga ni mogoče preklicati in ga s pritožbo zoper sklep o dedovanju tudi ni mogoče izpodbijati.
Sodišče mora v pravdah zaradi motenja posesti pri določanju rokov in narokov vselej posebno paziti na to, da je treba zadevo po naravi vsakega posameznega primera hitro rešiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082996
OZ člen 243, 243/4. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3.
pogodba o leasingu – obseg odškodnine – dolžnost zmanjševanja škode – zmanjšanje obveznosti za prejeto kupnino – razumni ukrepi leasingodajalca – pobotni ugovor
Tožnica je ravnala s potrebno skrbnostjo. Pred prodajo je dala vozilo oceniti po sodnem cenilcu (njegova cenitev se bistveno ne razlikuje od kupnine za prodano vozilo), vozilo je prodajala preko družbe, ki se poklicno ukvarja s prodajo avtomobilov in je bila prodaja oglaševana preko spleta. Vozilo tržno ni bilo zanimivo in se je prodajalo v obdobju splošnega upada prodaje rabljenih vozil. Toženca zgolj s tem, ko trdita, da bi morala tožnica vozilo prodati prej in dražje, nista dokazala njene opustitve razumnih ukrepov za zmanjšanje škode.
povračilo škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – postavitev novega izvedenca – trditveno breme
Izvedenci podajajo strokovno oceno, ki objektivizira trajanje sekundarnega strahu glede samega zdravljenja, ocena strahu ob samem dogodku pa je predvsem v domeni sodišča.
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti se priznava le v primerih, ko je zmanjšanje življenjskih aktivnosti trajne narave. Ko ni trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti se odškodnina v tej obliki odmeri za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti le, če gre za duševne bolečine zelo močne intenzivnosti, daljšega trajanja, ali če so podane druge posebne (neobičajne) posledice, sicer se za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti odškodnina odmeri v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
Sodišče prve stopnje je konkretno in hkrati prepričljivo pojasnilo, zakaj listina, ki jo je tožnica priložila predlogu za obnovo postopka (nov dokaz), ni takšne narave (oziroma zakaj odločitev o tožničinih zahtevkih zoper prvotoženko ne bi bila drugačna, tudi če bi bila listina predložena v času, ko o njih še ni bilo odločeno). Pritožba tem (za predmetni pritožbeni postopek edino pomembnim) zaključkom sodišča prve stopnje (argumentirano) ne oporeka in jih zato tudi ne izpodbije. Nestrinjanje z materialnopravnim naziranjem prvostopenjskega kot tudi pritožbenega sodišča, zaradi katerega njenim tožbenim zahtevkom ni bilo ugodeno, pa je za postopek odločanja o njenem predlogu za obnovo postopka in s tem tudi za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa nerelevantno.
zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve – prisilna hospitalizacija – sklepanje škodljivih poslov – poseg v temeljne človekove pravice
Nedopustno je voditi zoper eno in isto osebo dva ločena postopka za prisilno hospitalizacijo iz istih razlogov v istem časovnem obdobju.
Če si oseba škoduje z izražanjem pravnoposlovne volje, je treba varstvo (koristi take osebe) usmeriti v veljavnost takšne izjave volje, ne pa v omejitev svobode gibanja.
Pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave je izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. O terjatvi tožene stranke, ki je bila predmet tega pravdnega postopka, je bilo že pravnomočno odločeno v postopku prisilne poravnave. Pravnomočnost ima prednost pred litispendenco. Nanjo je treba paziti ves čas postopka. Od trenutka pravnomočnosti naprej je treba zavreči tožbo, o kateri še ni pravnomočno odločeno, čeprav gre za pravdo, ki se je začela prej.
trčenje v stanovanjsko hišo – zahtevek na plačilo odškodnine – vzpostavitev prejšnjega stanja – odškodnina za nereparirano premoženjsko škodo – cene v času sojenja – načelo o popolni odškodnini
Vodilo pri odmeri odškodnine za škodo, ki je nastala, ko je zavarovanec tožene stranke trčil v stanovanjsko hišo tožnic in jo močno poškodoval (delno porušil), mora biti vzpostavitev prejšnjega stanja v smislu enakovrednega izvrševanja lastninske pravice, torej tudi enakovredne uporabe (in ne v smislu golega ekonomskega oziroma denarnega ekvivalenta).
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto voznika tovornega vozila v mednarodnem prometu. Čeprav v pogodbi o zaposlitvi ni določena višina tožnikove plače, je tožnik upravičen do plačila za delo najmanj v višini minimalne plače, kar je tožnik tudi uveljavljal v tem sporu.
sprejem osebe na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve – akutno zdravstveno stanje – ogrožanje življenja in zdravja – sposobnost oblikovanja svobodne volje
Nikogar ni mogoče zdraviti proti njegovi volji. Pri udeleženki gre za specifično in akutno zdravstveno stanje zaradi katerega v tem trenutku niti ni zmožna oblikovati lastne volje o tem, ali zdravljenje sprejema ali ga odklanja, po mnenju izvedenke pa bo to lahko storila po izteku izrečenega ukrepa - pridržanja na zaprtem oddelku za čas dveh tednov. Izvedenka je izrecno opozorila, da se udeleženka čuti ogroženo od oseb, ki so vstopile v njen blodnjavi sistem (mednje sodijo tudi zdravniki, za katere meni, da ji škodijo enako kot vsi, ki v ta sistem vstopijo), pod vplivom bolezni pa bi se brez izrečenega ukrepa zaradi napačnega razlaganja situacije življenjsko ogrožala. Tako zdravstveno stanje udeleženke je po oceni pritožbenega sodišča mogoče subsumirati pod zakonski dejanski stan iz 1. odstavka 39. člena ZDZdr.
Treba je razlikovati med primerom, ko se neka oseba, ki ima duševno bolezen ali duševno motnjo, a se svojega stanja v dejanskih prvinah zaveda in nanj svobodno pristaja ter primerom, ko se dejanskih prvin svojega duševnega stanja sploh ne zaveda ter zato na takšno stanje tudi ne more svobodno pristati. Tipični primeri, ki ustrezajo slednjemu položaju so: a) mladoletni otrok, ki se razsežnosti duševne motnje ne more zavedati in tako tudi glede zdravljenja ne more oblikovati svobodne volje; b) oseba, ki ji je v tem obsegu odvzeta poslovna sposobnost ter s tem možnost (sposobnost) odločanja o (ne)zdravljenju ter c) oseba z izjemno hudo duševno boleznijo, ki ne omogoča oblikovanja svobodne volje.
Pritožničine navedbe, da za maj, junij, julij in avgust 2010 ni prejela nobenega računa, je sodišče prve stopnje upoštevalo kot resnične in je zato štelo, da toženka pred vložitvijo tožbe s tem dolgom ni bila v zamudi. Zakonske zamudne obresti od zneska neupravičene obogatitve v tem časovnem obdobju štirih mesecev je tožnici prisodilo šele od naslednjega dne od postavitve zahtevka, to je od 27. 5. 2014 (ko je tožnica razširila zahtevek še za plačilo uporabnine za to sporno časovno obdobje), po določbi 2. odstavka 299. člen OZ, v celoti torej pravilno in zakonito. Zgolj dejstvo, da upnik ni dokazal, da je dolžnika terjal, še ne pomeni, da se je svoji terjatvi odpovedal.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082962
OZ člen 168, 168/2, 179, 270, 270/1, 285, 285/2. ZPP člen 2.
povračilo škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - skaženost - delno plačilo - odmea odškodnine - valorizacija - izbira metode valorizacije
Vprašanje valorizacije je pravno vprašanje. Sodišče jo mora opraviti po uradni dolžnosti. Če se stranki ne dogovorita za način valorizacije, tudi tega izbere sodišče samo.
Sodišče prve stopnje je že na naroku zadosti pojasnilo razlog, zaradi katerega ne bo izvedlo vseh predlaganih dokazov, s tem, ko je navedlo, da jih šteje za nepotrebne in to je ponovilo tudi v izpodbijani sodbi. Tako ne drži pritožbena trditev, da zavrnitev dokazov ni bila obrazložena in ne drži, da sodišče prve stopnje ustrezne obrazložitve ni zmoglo niti v izpodbijani sodbi, saj je svoje, na naroku podane razloge, ponovilo tudi v sodbi. Kar pa je odločilno je to, da je sodišče prve stopnje tisto, ki skladno z določbo 213. člena ZPP odloči, katere po strankah predlagane dokaze bo izvedlo zaradi ugotovitve spornega dejanskega stanja, nato pa mora skrbno oceniti vse izvedene dokaze in odločiti, katera dejstva šteje za dokazan.
Voznik bi moral glede na dejstvo, da ni bil telesno poškodovan, takoj sporočiti policiji, da je prišlo do prometne nesreče. Oprava alkotesta takoj po dogodku ali pet ur za tem, ni enaka.
Zakonske zamudne obresti od glavnice (seštevek dveh računov in dveh obračunov zakonskih zamudnih obresti) tožeča stranka pravilno vtožuje od vložitve predloga za izvršbo dalje. Gre za procesne obresti, ki so dopustna izjema od prepovedi obrestovanja obresti.
pravna sposobnost – sposobnost biti stranka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za nastanek in izgubo sposobnosti biti stranka v pogledu fizičnih oseb velja enako kot pri pravni sposobnosti. Pridobi se z rojstvom in izgubi s smrtjo. Tožnica je fizična oseba. Pritožnik ne trdi, da gre morda za neobstoječo osebo (da nikoli ni obstajala ali da je zaradi smrti prenehala). Očitek, da je sodišče s tem, ko je vodilo postopek s tožnico, storilo kršitev po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, je zato neutemeljen.
sodni depozit – položitev stvari pri sodišču – predpostavke za položitev stvari pri sodišču
Predpostavke pod katerimi je položitev pri sodišču dopustna, alternativno našteva prvi odstavek 302. člena OZ. Za nobenega od naštetih primerov v omenjenem členu OZ v obravnavanem primeru ne gre. Uporaba določil o sodnem depozitu zato ne pride v poštev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083608
OZ člen 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 112, 286.
razžalitev – odškodnina – zastaranje – subjektivni in objektivni zastaralni rok – vloga oddana priporočeno po pošti na dan prvega naroka
Glede na to, da sta bili sporni pisanji objavljeni v letu 2002 oziroma 2003, da ni bilo ugotovljeno, da tožnik ne bi bil seznanjen z njimi že tedaj, in da je bila tožba vložena 16. 7. 2009, se je tako triletni subjektivni zastaralni rok kot petletni objektivni zastaralni rok, že iztekel.
Za presojo o pričetku teka zastaralnega roka ni pomembno, v kakšni funkciji je tožnik izvedel za sporni pisanji.
Za navedbe, podane v vlogi, vloženi priporočeno po pošti na dan prvega naroka, ni mogoče šteti, da so podane pred zaključkom prvega naroka.