Tožeča stranka je upravičena zgolj do tistega zneska, ki so ga uporabniki dolžni plačati za zakonito uporabo glasbenih del po Pravilniku iz leta 1998.
DDV je tožeča stranka v skladu z ZDDV-1 dolžna odvesti državi za opravljene dobave blaga ali storitve. Zato lahko v primeru obstoja tako obdavčenih transakcij v dogovoru z uporabniki takšno obveznost ekonomsko prevali nanje s tem, da jim zaračuna vrednost nadomestila, povečano za odstotek DDV.
ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 134, 179.
pravica do dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – pravno relevantna prizadetost – odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravilna označba tožene stranke – pravdni zahtevek
Ko je pravdni zahtevek po vsebini opredeljen preširoko in presplošno (med drugim vsebuje časovno neomejeno prepoved), predstavlja prehud poseg v toženčevo svobodo izražanja.
Za prisojo odškodnine zaradi kršitve osebnostnih pravic ne zadostuje obstoj nedopustnega posega, ampak mora biti ugotovljena tudi posledično pravno upoštevna prizadetost.
zapuščina brez dediča - bona vacantia - izročitev zapuščine brez dedičev - obstoj zapuščine - kaducitetni upravičenec - prehod zapuščine na kaducitetnega upravičenca
Čeprav po mnenju teorije tudi na kaducitenega upravičenca zapuščina preide s trenutkom smrti, kljub temu, da ne gre za dedovanje, je treba pred sklepom o izročitvi tega premoženja v smislu navedenega določila 219. člena ZD zanesljivo ugotoviti, ali in kje obstaja (v trenutku odločanja).
kolektivni delovni spor - zavrženje predloga - vsebina predloga
Predlagatelj je predlagal, da je nasprotna udeleženka dolžna za čas določenega dne dalje svojim delavcem (članom predlagatelja), katerih delovni čas je neenakomerno razporejen in so na praznik ali drug dela prosti dan prosti svojih obveznosti, pri obračunu tedenske in mesečne delovne obveznosti upoštevati 8 delovnih ur za vsak dan praznika ali drugega dela prostega dni v posameznem mesecu, četudi so z razporedom delovnega časa ta dan prosti. Predlagatelj svojega predloga ni oblikoval tako, kot je to določeno v 53. členu ZDSS-1 (ni predlagal ugotovitve neskladnosti splošnega akta z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo). Zato je njegov predlog z izpodbijanim sklepom zakonito zavržen.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - uvedba preiskave - naklep - utemeljen sum
Naklep je bistvena sestavina za posameznikovo obsodbo, medtem ko za preiskavo zadostuje utemeljeni sum, da je obdolženi ravnal tako kot ne bi smel in da je to hotel storiti.
pogodba o finančnem leasingu - predčasno prenehanje pogodbe - pravica do odškodnine - jamčevanje dobavitelja za stvarne in pravne napake - dogovor o financiranju plačila zavarovalne premije - vrnitev originalne police
Tožnica pri konkretni pogodbi o finančnem leasingu ni nastopala v vlogi dobaviteljice, ampak je nakup zgolj financirala. Dobavitelja tudi ni izbrala in je vse pravice iz odgovornosti za stvarne in pravne napake, ki izvirajo iz jamčevanja dobavitelja in zahtevke iz naslova garancije za brezhibno delovanje vozila in eventuelno odškodnino, prenesla na toženca. Slednji bi zato moral morebitne zahtevke iz tega naslova uveljaviti direktno zoper dobavitelja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0057340
ZPP člen 278, 318.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – prerekanje tožbenih trditev
Tožeča stranka svoj zahtevek na odpoved najemne pogodbe za stanovanje gradi na dejstvu, da toženka najemnine ni plačala, zato je podan krivdni razlog za odpoved. Toženkine navedbe v odgovoru na tožbo, da se je s tožečo stranko izvensodno dogovorila, kot je razvidno iz dogovora, za kar je celo predložila dokaz, ni nič drugega kot prerekanje tožbenih trditev o neplačilu najemnine. Toženka torej izpodbija v tožbeni zatrjevano dejstvo o neplačilu, s katerim pod vprašaj postavi utemeljenost postavljenega tožbenega zahtevka. Vloženi odgovor na tožbo vsebuje vse, kar po 278. členu ZPP mora vsebovati, zato pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnikovo delovno mesto operativni vodja je bilo ukinjeno (ni šlo za fiktivno ukinitev delovnega mesta). Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji člena 89/1 ZDR-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083640
ZPP člen 14. OZ člen 179, 179/1.
odškodninska odgovornost – vezanost sodišča na kazensko obsodilno sodbo – višina odškodnine – pravična denarna odškodnina – strah – identično dejansko stanje
Kazensko sodišče je toženca spoznalo za krivega za kaznivi dejanji ogrožanja varnosti, ki ju je storil zoper tožnika. Ker je toženčevo ogrožanje tožnikove varnosti z resno grožnjo, da bo napadel njegovo življenje, kot znak kaznivega dejanja opredelilo že kazensko sodišče v svoji sodbi, je pravdno sodišče na to vezano. Tožnik je v pravdnem postopku uspel dokazati, da ga je bilo strah v takšni intenziteti in trajanju, da je upravičen do odškodnine zaradi strahu, ki ga je utrpel ob tem dogodku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083000
OZ člen 198. SPZ člen 37, 66. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neupravičena pridobitev – uporabnina – upravičenja solastnika – uporaba solastnine – korist in prikrajšanje solastnika – dovoljevanje uporabe tretji osebi – pravica do izjave
Za zahtevek za plačilo uporabnine je potrebno izkazati korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja ter prikrajšanje na strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. Če tožena stranka dopušča, da je v enostanovanjski hiši njen brat in se o uporabi ni pripravljena pogovarjati s tožnikom, ni mogoče trditi, da tožena stranka nima koristi zato, ker sama ne biva v hiši.
spori iz razmerij med starši in otroki – stiki – korist otroka – ukinitev stikov
Sodišče mora prepovedati stike kadar ugotovi, da eden od staršev otroka s stiki neposredno ogroža. Prepoved bo na mestu (le), če sodišče ugotovi, da stiki predstavljajo tako psihično ali fizično obremenitev, da je zaradi varstva koristi otroka treba osebne stike (ali stike nasploh - tudi pisne, telefonske), v celoti prepovedati. Sodišče lahko stike z otrokom omeji tudi, kadar pomenijo psihično obremenitev za otroka. Poseg v pravice staršev mora biti sorazmeren z ogroženostjo otroka, sorazmernost pa je potrebno utemeljiti v obrazložitvi glede odločitve o izbiri ukrepa.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0023350
ZKP člen 148, 148/1, 164, 164/2. ZGJS člen 1, 1/2, 6, 25, 28.
pričakovanje zasebnosti – parkirna hiša – ogled vozila – pravna oseba javnega prava – gospodarska javna služba
Parkirna hiša je z odredbama o določitvi javnih parkirnih površin določena kot javna parkirna površina, zato ne gre za območje, na katerem bi lahko uporabnik parkirnega prostora utemeljeno pričakoval takšno stopnjo zasebnosti, v katero bi bilo možno posegati le na podlagi odredbe sodišča.
Tudi gospodarska družba z omejeno odgovornostjo je lahko pravna oseba javnega prava, ki izvaja gospodarsko javno službo.
ZZZDR člen 113, 113/1, 113/2. ZNP člen 35, 35/1, 35/5.
izvrševanje roditeljske pravice – stroški postopka
Če starša ne živita skupaj in nimata oba varstvo in vzgoje otroka oziroma otrok živi samo pri enem od staršev, izvršuje roditeljsko pravico tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji, razen če ne gre za vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. V slednjem primeru o takšnih vprašanjih sporazumno soodločata.
začasni zastopnik – zakoniti zastopnik – pravdna sposobnost – poslovna sposobnost – postavitev začasnega zastopnika
Pogoj za postavitev začasnega zastopnika je tudi, da je stranka pravdno nesposobna in da nima zakonitega zastopnika. Iz podatkov v spisu ni ugotoviti, da nasprotni udeleženec ne bi imel pravdne sposobnosti, ker njegova začasna odsotnost zaradi zdravljenja nikakor na pravdno sposobnost ne vpliva. Zaradi tega zdravljenja je namreč nasprotni udeleženec še vedno poslovno popolnoma sposoben in torej lahko sam opravlja procesna dejanja v nepravdnem postopku, torej je pravdno sposoben (1. odstavek 77. člena ZPP). Če tega ne more opravljati neposredno na sodišču, procesna dejanja lahko opravlja pisno ali pa za to pooblasti drugo osebo (pooblaščenec). Ker torej za nasprotnega udeleženca iz podanih podatkov ni možno zaključiti, da ta ne bi imel pravdne sposobnosti, od predlagateljice sodišče prve stopnje ni moglo zahtevati, da predlaga postavitev začasnega zastopnika v smislu 82. člena ZPP.
vsebina izvršilnega naslova – sodna poravnava – načelo stroge formalne legalitete – zapis sodne poravnave – odlog izvršbe na predlog dolžnika – nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode – pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga
V sodni poravnavi ni govora o kakršnihkoli odbitkih ali o obsegu terjatve z vidika bruto ali neto zneska, tako da je njena vsebina dovolj jasna in kljub sedanji spornosti, ali je bil znesek 160.000,00 EUR iz naslova nadomestila za uporabo avtorskega dela s strani posamezne stranke mišljen v bruto ali neto znesku, ni potrebna nobena razlagalna metoda, temveč velja sodna poravnava tako, kot je zapisana.
smrt otroka – odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti otroka – polnoleten otrok – materialna škoda – pravična denarna odškodnina – vrstni red vračunavanja izpolnitve obveznosti
Odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti otroka.
Nedvomno je izguba otroka za starše izjemno boleča in sodišče lahko z njimi sočustvuje, a raznolikost življenjskih primerov od njega terja (če želi upoštevati načeli individualizacije in objektivne pogojenosti), da napravi razliko med starši, ki so izgubili mladoletnega otroka, in tistimi, ki so otroka izgubili v njegovem odraslem življenjskem obdobju. Odškodnina v obravnavanem primeru zato ne more doseči/preseči okvira odškodnin, ki ji sodišča prisodijo staršem, ki izgubijo svoje še nesamostojne mladoletne otroke, za katere starši skrbijo vsakodnevno in celostno.
Dedni dogovor, ki sta ga sklenili dedinji glede avtomobila, ima vse učinke sodne poravnave, zato ga ni mogoče preklicati in ga s pritožbo zoper sklep o dedovanju tudi ni mogoče izpodbijati.
Pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave je izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. O terjatvi tožene stranke, ki je bila predmet tega pravdnega postopka, je bilo že pravnomočno odločeno v postopku prisilne poravnave. Pravnomočnost ima prednost pred litispendenco. Nanjo je treba paziti ves čas postopka. Od trenutka pravnomočnosti naprej je treba zavreči tožbo, o kateri še ni pravnomočno odločeno, čeprav gre za pravdo, ki se je začela prej.
ZDDV-1 člen 3, 33, 40, 76. ZASP člen 81, 81/1. OZ člen 190.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – DDV – plačilo prometnega davka (DDV) od nadomestila za uporabo avtorskih del – neupravičena obogatitev – nečista denarna terjatev – pogodba o uporabi avtorskih del
Uporabnik, ki je avtorska dela uporabil, ne da bi pred tem s kolektivno organizacijo sklenil pogodbo o uporabi avtorskih del, je DDV od utemeljeno zaračunanega nadomestila za uporabo avtorskih del dolžan plačati. Z uporabo avtorskih del je bil promet izvršen, ne glede na to, da pogodba o uporabi avtorskih del ni bila sklenjena.