kazniva dejanja zoper pravosodje - kriva ovadba - naznanitev uradno pregonljivega kaznivega dejanja - uradni zaznamek o sprejemu ustne ovadbe - lahka telesna poškodba - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - izvedensko mnenje - način nastanka poškodb - direktni naklep - voljni element direktnega naklepa - resen dvom v dokazne zaključke izpodbijane sodbe - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - sprememba sodbe
Za obstoj kaznivega dejanja krive ovadbe po 1. odstavku 283. člena KZ-1 oziroma dokazanost direktnega naklepa je ključno, ali je obdolženki mogoče na ravni gotovosti očitati, da je oškodovanca prijavila za dogodek, ki se sploh ni zgodil, pri čemer ni odločilno, če obdolženka potek in intenzivnost dogajanja opisuje subjektivno ter tendenciozno. Brez pomena je, ali je do nastalih poškodb prišlo natančno na način, kot ga opisuje obdolženka vse dokler ni mogoče z gotovostjo izključiti možnosti, da je poškodbe utrpela prav v naznanjenem (resničnem) dogodku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083640
ZPP člen 14. OZ člen 179, 179/1.
odškodninska odgovornost – vezanost sodišča na kazensko obsodilno sodbo – višina odškodnine – pravična denarna odškodnina – strah – identično dejansko stanje
Kazensko sodišče je toženca spoznalo za krivega za kaznivi dejanji ogrožanja varnosti, ki ju je storil zoper tožnika. Ker je toženčevo ogrožanje tožnikove varnosti z resno grožnjo, da bo napadel njegovo življenje, kot znak kaznivega dejanja opredelilo že kazensko sodišče v svoji sodbi, je pravdno sodišče na to vezano. Tožnik je v pravdnem postopku uspel dokazati, da ga je bilo strah v takšni intenziteti in trajanju, da je upravičen do odškodnine zaradi strahu, ki ga je utrpel ob tem dogodku.
Dejstvo, da je predlagateljica v tožbi terjala tudi ugotovitev, da je bil sklenjeni sporazum o razdružitvi skupnega premoženja razvezan, ne more biti ovira za predlagano zaznambo spora. Gre namreč zgolj za vmesni ugotovitveni zahtevek, ki je v takšni pravdi sicer dopusten, ne pa tudi potreben, zato ne more spremeniti narave spora.
priposestvovanje stvarne služnosti – pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti – stopnja prepričanja kot dokazni standard – popravni sklep – prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Tožniki morajo s stopnjo prepričanja dokazati, da so dvajset let izvrševali služnost, saj bo le na ta način izkazana pravna podlaga za poseg v lastninsko pravico toženke.
Izjave o tem, da se odpoveduje pravici do zbornega sojenja ni podal obtoženi, temveč jo je v njegovi nenavzočnosti podala njegova zagovornica, kar je v nasprotju z 2. točko 2. odstavka 285.f člena ZKP. Sodišče bi se moralo na podlagi drugih okoliščin zanesljivo prepričati, da je izjava zagovornika skladna z obtoženčevo voljo.
Tožnika nista dobila pravice zahtevati izpolnitve od zavarovanca tožene stranke takoj po prekršitvi obveznosti, pač pa šele, ko sta zanjo izvedela – torej ko sta izvedela za razveljavitev izdane začasne odredbe. Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode, to pa je v konkretnem primeru od pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe, s katero je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku.
vsebina izvršilnega naslova – sodna poravnava – načelo stroge formalne legalitete – zapis sodne poravnave – odlog izvršbe na predlog dolžnika – nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode – pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga
V sodni poravnavi ni govora o kakršnihkoli odbitkih ali o obsegu terjatve z vidika bruto ali neto zneska, tako da je njena vsebina dovolj jasna in kljub sedanji spornosti, ali je bil znesek 160.000,00 EUR iz naslova nadomestila za uporabo avtorskega dela s strani posamezne stranke mišljen v bruto ali neto znesku, ni potrebna nobena razlagalna metoda, temveč velja sodna poravnava tako, kot je zapisana.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pasivna legitimacija - pravna oseba - statusno preoblikovanje - oddelitev z ustanovitvijo nove družbe - pritožbena novota
Dejstvo, da je v času postopka na prvi stopnji prišlo do statusnega preoblikovanja - oddelitve z ustanovitvijo nove družbe (tožene stranke, kot je opredeljena v prvostopenjski sodbi ter vloženi pritožbi), je lahko v korist le toženi stranki, zato je na njej trditveno in dokazno breme v zvezi s tem dejstvom. Tožena stranka je imela možnost dejstvo delitve (oddelitve z ustanovitvijo nove družbe) zatrjevati že v postopku na prvi stopnji, te možnosti pa ni izkoristila. Na oddelitev je prvič opozorila šele v pritožbi, pri tem pa ni izkazala, da te okoliščine brez svoje krivde ni mogla navesti že do konca postopka na prvi stopnji (prvi odstavek 337. člen ZPP). Zato je utemeljevanje ugovora tožene stranke o pomanjkanju pasivne legitimacije z oddelitvijo in ustanovitvijo nove družbe pritožbena novota.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - uvedba preiskave - naklep - utemeljen sum
Naklep je bistvena sestavina za posameznikovo obsodbo, medtem ko za preiskavo zadostuje utemeljeni sum, da je obdolženi ravnal tako kot ne bi smel in da je to hotel storiti.
pogodba o finančnem leasingu - predčasno prenehanje pogodbe - pravica do odškodnine - jamčevanje dobavitelja za stvarne in pravne napake - dogovor o financiranju plačila zavarovalne premije - vrnitev originalne police
Tožnica pri konkretni pogodbi o finančnem leasingu ni nastopala v vlogi dobaviteljice, ampak je nakup zgolj financirala. Dobavitelja tudi ni izbrala in je vse pravice iz odgovornosti za stvarne in pravne napake, ki izvirajo iz jamčevanja dobavitelja in zahtevke iz naslova garancije za brezhibno delovanje vozila in eventuelno odškodnino, prenesla na toženca. Slednji bi zato moral morebitne zahtevke iz tega naslova uveljaviti direktno zoper dobavitelja.
Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, ki ga stranke lahko vložijo do konca postopka na prvi stopnji, vendar pa je treba pri njegovi obravnavi izhajati iz njihovih pravočasnih trditev o dejstvih.
motenje posesti – motilno ravnanje – rok za vložitev motenjske tožbe – prekluzivni rok – dejansko stanje – dokazovanje – obnova postopka glede odločitve o odmeri stroškov
Toženi stranki je uspelo vzbuditi resen dvom, ali so bila drevesa posajena znotraj enoletnega roka. Tožnik bi tehtnico na svojo stran lahko prevesil z izvedencem ustrezne stroke, ki je strokovno usposobljen z oceno, kako dolgo so drevesa posajena. Zaradi neplačila predujma za delo sodnega izvedenca se je temu dokazu odrekel, zato mora nositi posledice, ki jih prinaša dejstvo, da mu ni uspelo s stopnjo prepričanja dokazati, da je tožbo vložil znotraj enoletnega roka.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 214, 311, 311/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – ugovor nezapadle terjatve – odločitev izvršilnega sodišča v primeru obrazloženega ugovora
Dolžnik je v svojem ugovoru navedel pravnopomembna dejstva v zvezi z upnikovo terjatvijo, na podlagi katerih bi v pravdi lahko dosegel zavrnitev upnikovega zahtevka, če bi se ta dejstva izkazala za resnična (nezapadlost terjatve ter drugačna višina terjatve), za dokazovanje teh dejstev pa je predlagal listinski dokaz, s čimer so tudi po oceni višjega sodišča izpolnjeni vsi kriteriji za obrazloženost ugovora, saj mora biti terjatev, ki naj bo prisojena, v času odločanja dospela. Če ni, tožbeni zahtevek po materialnem pravu še ni utemeljen in ga je potrebno zavrniti. Glede na tako vsebino dolžnikovega ugovora pa sodišče v fazi odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne more sprejeti drugačne odločitve kot je razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj ter odločitev, da se bo o tem odločalo v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem.
ZZZDR člen 113, 113/1, 113/2. ZNP člen 35, 35/1, 35/5.
izvrševanje roditeljske pravice – stroški postopka
Če starša ne živita skupaj in nimata oba varstvo in vzgoje otroka oziroma otrok živi samo pri enem od staršev, izvršuje roditeljsko pravico tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji, razen če ne gre za vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. V slednjem primeru o takšnih vprašanjih sporazumno soodločata.
V okviru posestnega varstva se varuje že gola dejanska oblast na stvari. Zato mora sodišče upoštevati zgolj zadnje stanje posesti in nastalo motenje. To pomeni, da bo užival posestno varstvo tudi viciozni posestnik, ki je pridobil posest s silo, skrivaj ali z zlorabo zaupanja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082992
OZ člen 179, 182. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
povračilo škode – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – udarec v glavo – pretres možganov – premoženjska škoda – pravica do izjave o dokazu – pravočasnost dokaza
Tožnik je na prvem naroku za glavno obravnavo predlagal izvedbo dokaza z vpogledom v potrdilo delodajalca o izgubi nagrade tožnika za stalnost pri delu. Potrdilo delodajalca z dne 18. 12. 2014 je nato priložil z vlogo 10. 3. 2014, torej pravočasno, saj je bil dokaz predlagan na prvem naroku, a tožnik takrat z njim še še ni razpolagal. Sodišče tega potrdila (skupaj z vlogo tožnika z dne 10. 3. 2014) ni vročilo toženi stranki. Iz dokaznega sklepa na naroku 28. 1. 2014 ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje vpogledalo v predlagani dokaz niti ni tega storilo na naroku 25. 11. 2014. Sodišče je s takim postopanjem toženi stranki odvzelo možnost, da se izjavi o predmetnem dokazu.