Sodišče prve stopnje je v sporu pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da mora tožena stranka za del zahtevanega obdobja plačati tožnikoma prevozne stroške v višini razlike med že prejetim 60 % nadomestilom stroškov prevoza na delo in z dela z javnim prevozom in pripadajočo kilometrino, vse skladno z določbami in tarifo iz PKP oziroma KP dejavnosti. V tej zvezi je pravilno razlogovalo, da tožnika v priznanem obdobju v poletnem delovnem času iz utemeljenih razlogov nista mogla uporabljati avtobusnega prevoza, zaradi česar sta upravičena do povrnitve ustrezne kilometrine.
ZDZdr člen 39, 39/1. ZPP člen 288, 288/1. ZNP člen 37. URS člen 2.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za izrek ukrepa - vodenje več ločenih postopkov - litispendenca - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje v drugem postopku - različna mnenja izvedencev - ambulantno zdravljenje - prisilno pridržanje v psihiatrični bolnišnici - milejši ukrep - poslovna sposobnost - postavitev začasnega skrbnika
Če sta v nepravdnih zadevah zoper isto osebo izdana dva diametralno nasprotna si sklepa, to na odločitev o pritožbi v tej pravdni zadevi neposredno ne vpliva, torej je to dejstvo za ta pritožbeni postopek irelevantno. V tem nepravdnem postopku je namreč sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločalo na podlagi ugotovljenih dejstev v tem postopku, v zadevi Pr 167/2015 pa na podlagi dejstev, ugotovljenih v tistem postopku. Pritožbeno sodišče nadalje sprejema za pravilne tudi razloge in zaključek sodišča prve stopnje, da v tu obravnavani zadevi v odnosu na zadevo Pr 167/2015 ne gre za litispendenco. Za litispendenco bi lahko šlo le v zadevi Pr 167/2015, saj je v prvem odstavku 288. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP smiselno določeno, da je litispendenca podana, če o istem zahtevku že teče postopek. Ta nepravdni postopek se je nedvomno pričel pred postopkom Pr 167/2015, saj se je pričel že v letu 2014, v Pr 167/2015 pa šele v letu 2015.
Izvedenec M. K. v tej zadevi ni podal dveh različnih mnenj, čeprav se zdravstveno stanje osebe ni spremenilo. Pri svojem pisnem izvedenskem mnenju z dne 14. 1. 2015 je namreč predvidel milejši ukrep ambulantnega zdravljenja, na kar je oseba pristala in če bo oseba to zdravljenje izvajala, v primeru njenega neizvajanja in če bo oseba še naprej zapravljala denar oziroma ga dajala očitnim prevarantom, pa bo predlagal sprejem na zdravljenje v Psihiatrično bolnišnico na oddelek pod posebnim nadzorom brez njene privolitve.
Zmoten je pritožbeni očitek, da oseba ne bi mogla več povzročati škode, ker ne bi bilo ovir, če bi se oseba zdravila ambulantno, da si ne bi sposojala denarja še od drugih oseb in ga pošiljala prevarantom. Na to ne vpliva niti postavljeni ji začasni skrbnik, ker tretji, ki bi posodili ta denar, za skrbnika niti ne bi vedeli. Pogoj za izrek ukrepa po izpodbijanem sklepu ni le škoda, ki jo oseba povzroča drugim, ampak tudi škoda, ki jo povzroča sebi.
Če je izvedenec K. podal drugačno mnenje od izvedenca v zadevi Pr 167/2015, to ne poraja dvoma v njegovo strokovnost. Izvedenec K. spremlja zdravstveno stanje osebe že od 14. 1. 2015, ko je izdelal svoje prvo pisno mnenje v tej zadevi, medtem ko je izvedenec R. prvič in edinič bil v stiku z osebo na naroku 4. 3. 2015, na katerem je tudi podal mnenje o njej. Ta okoliščina vsekakor daje večje zaupanje v mnenje izvedenca K.
Glede na zgoraj pojasnjeno je zmotna tudi pritožbena trditev o kršitvi ustavnih načel, saj je bil osebi izrečen po izvedencu K. predlagani ukrep, ne glede na ukrep iz zadeve Pr 167/2015.
ZVEtL člen 13, 23, 23/3. ZNP člen 35, 35/1, 35/5. ZOdvT člen 14, 14/4. Tarifna številka 2100, 3100, 3101, 3101-1.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – zavrženje predloga – skupni stroški – drugi stroški postopka – uporaba ZNP – krivdno načelo – nagrada odvetnika – prenehanje mandatnega razmerja – ustavitev postopka
V zvezi s stroški postopka ZVEtL vsebuje le določbe o skupnih stroških, o drugih stroških postopka pa ne. Zato se zanje uporablja 35. člen ZNP.
Če zaradi ravnanja, ki je v sferi predlagatelja, ne pride do vsebinske (meritorne) odločbe z ureditvijo pravnega razmerja med udeleženci, mora predlagatelj drugim udeležencem povrniti nastale jim stroške po krivdnem načelu.
Znižanje nagrade za postopek po prvi točki tar. št. 3101 je določeno le za predčasno prenehanje mandata: če ta preneha pred vložitvijo odgovora na predlog.
pozneje najdeno premoženje - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedovanje dodatnega denacionaliziranega premoženja - dodatni sklep o dedovanju
Če izda sklep o dedovanju premoženja, ki ga je zapustnik pridobil na podlagi odločbe o denacionalizaciji, kasneje pa upravni organ zapustniku vrne še del tega premoženja, sodišče ne razpiše nove zapuščinske obravnave.
začasna odredba – nedenarna terjatev – pogoji za izdajo
Sodišče mora poleg ugotovitve, da je podana verjetnost nedenarne terjatve tožeče stranke, odgovoriti tudi na vprašanje, ali so podane konkretne okoliščine iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.
ZPP člen 282, 286, 286/1, 286/4, 286b, 286b/1. OZ člen 352, 352/1, 352/2, 353, 353/1.
sankcije zaradi izostanka z naroka – zamudna sodba – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravočasnost grajanja procesnih kršitev – prekluzija – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni rok – objektivni rok – navajanje novih dejstev
Tožnik bi moral uveljavljati kršitev 282. člena ZPP, na katero sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, v skladu s 1. odstavkom 286.b člena ZPP takoj, ko je bilo mogoče, to je že na naroku za glavno obravnavo z dne 11. 3. 2014 (šlo je za poznejši narok v smislu 282. člena ZPP), na katerega tožena stranka ni pristopila, pa tega ni storil. Ker se nanjo prvič sklicuje v pritožbi in svoje zamude pri grajanju ne opraviči, uveljavljana procesna kršitev ni upoštevna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0082993
ZPP člen 86, 98, ZVEtL člen 16, 27, SPZ člen 118, 118/4. SZ-1 člen 50. ZST-1 člen 3, 3-8.
pooblastilo – upravnik – pooblastila upravnika – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – zastopanje v postopku – zavezanec za plačilo sodne takse
Upravnik v postopku za vzpostavitev etažne lastnine (za razliko od postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi) ni zakoniti zastopnik etažnih lastnikov. Pooblastila za zastopanje v sodnih postopkih kot je konkretni, mu ne daje niti 118. člen SPZ oziroma 50. člen SZ-1.
nepopolna tožba – vrednost spornega predmeta – neoznačena vrednost spornega predmeta – predhoden preizkus tožbe
Ko je predhodni preizkus tožbe opravljen (in je ta že vročena v odgovor, opravljen pa je tudi že prvi narok za glavno obravnavo), tožbe ni mogoče zavreči, ker tožeča stranka kljub pozivu ne označi vrednosti dela svojega nedenarnega zahtevka.
Tožničina tožba obsega denarni in nedenarni zahtevek. Denarni znaša 2815 EUR nedenarni pa je tak, da je prima facie jasno, da od njega ni odvisna ne pristojnost sodišča ne pravica stranke do revizije, zato uporaba 45. člena ZPP ne pride v poštev.
odškodninska odgovornost vzdrževalca ceste – poledenela cesta - višina škode – profesionalna skrbnost
Vzdrževalec ceste mora ravnati s profesionalno skrbnostjo. Ob ugotovitvah, da je do prometne nesreče prišlo na nevarnem predelu ceste, ki teče skozi gozd, da je bila cesta v času nezgode ledena in neposipana, da je zavarovanec vedel, da je na predmetni trasi kritičnega dne snežilo (priloga B3) in da je od posipa do nezgode minilo 7 do 8 ur, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je toženkin zavarovanec opustil dolžno skrbnost pravočasnega zimskega vzdrževanja javne ceste.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neopravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena podan, ker je tožeča stranka predstojnico prosila le za koriščenje letnega dopusta, v vlogah pa ni zatrjevala, da je o odsotnosti obvestila toženo stranko, temveč je le zatrjevala, da je nesposobna za delo. Tožeči stranki, ki je že daljše časovno obdobje odsotna z dela zaradi psihiatričnih težav, ni mogoče očitati, da delodajalca ni obvestila o razlogih svoje odsotnosti. Tožeča stranka je četrti dan odsotnosti poklicala svojo predpostavljeno, poklicala tajnico predstojnice in nato še predstojnico, in zatrjevala, da ni sposobna za delo, kaj ji sploh pošiljajo telegram in jo pozivajo na delo, ter zahtevala koriščenje letnega dopusta, kar pomeni, da je delodajalca obvestila, zakaj je ne bo na delo. Razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, ki se očita tožeči stranki, tako ni podan.
Tožeča stranka se po zaključenem bolniškem staležu kljub pozivu delodajalca na delo ni zglasila, čeprav je vedela, da nima opravičene odsotnosti z dela. Prisotnost na delu je del poglavitne delavčeve dolžnosti opravljanja dela. V kolikor delavec na delo ne prihaja, čeprav za to nima opravičljivega razloga, to predstavlja hujšo kršitev pogodbenih obveznosti in obveznosti iz delovnega razmerja v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR. Ker tožeči stranki tudi naknadno odsotnost z dela zaradi bolezni ni bila priznana, je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076361
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-1, 153, 153/1, 168, 168/3, 168/4. ZPP člen 318.
zamudna sodba – sprememba sodne prakse – plačilo nadomestila pri javni priobčitvi fonogramov – civilna kazen – preventivni namen civilne kazni – dejavnost kolektivne organizacije – izterjevanje plačila nadomestil – stroški terenskega poročanja
Toženca sta pri opravljanju svoje dejavnosti javno priobčevala fonograme in s tožnico nista sklenila pogodbe o javni priobčitvi fonogramov. Pravilno je zato materialnopravno izhodišče o uporabi Tarife zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005.
Prvi odstavek 153. člena ZASP določa, da mora kolektivna organizacija prihodek iz svoje dejavnosti nameniti tudi za pokrivanje stroškov poslovanja, ki pa vključujejo tudi stroške odkrivanja kršiteljev avtorske pravice, saj je zakonska dolžnost kolektivnih organizacij tudi izterjevanje plačila nadomestil in avtorskih honorarjev (6. točka 1. odstavka 146. člena ZASP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL0057358
ZOdv člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 17/4. OZ člen 55, 55/1.
dogovor o nagradi - dogovor o deležu pravde (pactum de quota litis) - obličnost - pisna oblika - oblika ad probationem - oblika ad valorem - načelo afirmacije pogodb
Za dogovor odvetnika o nagradi, vezani na uspeh v postopku (pactum de quota litis), je sicer res predpisana pisna oblika, vendar ni predpisana za njegovo veljavnost (ad valorem), pač pa za njegovo (lažjo) dokazljivost (ad probationem).
sodba na podlagi pripoznave – pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave – izjava o pripoznavi tožbenega zahtevka
Primarni pogoj za izdajo sodbe na podlagi pripoznave (316. člen ZPP) je jasna in nedvoumna toženčeva izjava, ki se mora nanašati na sam tožbeni zahtevek. Za izdajo takšne sodbe ne zadostuje (zgolj) toženčevo strinjanje s posameznimi segmenti sodniškega silogizma (bodisi tožnikovimi trditvami o pravno-relevantnih dejstvih bodisi njegovim materialno-pravnim naziranjem). V konkretnem primeru izjave, ki bi bila lahko podlaga za izdajo sodbe na podlagi pripoznave, toženka ni podala. Njene trditve podane v vlogi z dne 26. 5. 2014 (katere v obrazložitvi izpodbijane sodbe delno omenja sodišče prve stopnje) se nanašajo na sam dolg in njeno (ne)zmožnost oziroma način njegovega plačila. Posegajo torej na področje (pravno-relevantnih) dejstev in ne (neposredno) samega zahtevka.
motenje posesti – več posestnikov – motilno ravnanje – motenje soposesti – odklop električne energije – ugovor pasivne legitimacije – motenje temelječe na zakonu – začasna odredba – neupoštevanje začasne odredbe – denarna kazen
Toženka je pasivno legitimirana, kljub temu, da je odklop izvedlo elektro podjetje, saj lahko le ona omogoči (oziroma onemogoči) tožniku ponovno priklop na javno elektro omrežje. Njeno ravnanje oziroma opustitve (kot solastnica je preprečila ponovno priključitev tožnikovega stanovanja na električno omrežje ter preuredila hišno električno napeljavo tako, da je prekinila dotok električne energije v to stanovanje) predstavljajo motilno dejanje, saj je v tem sklopu dejanj oziroma opustitev prišlo do samovoljnega spreminjanja oziroma oviranja dotedanjega izvrševanja soposesti.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082951
ZPP člen 355.
mesečna renta – delo na črno – davčne obveznosti – izrek sodbe – odbitna franšiza
Pri dodatnem zaslužku na črno je treba upoštevati davčne obveznosti na ta zaslužek in s tem ta zaslužek ustrezno znižati.
Čeprav v izreku izpodbijane sodbe v zapisanem znesku zavarovalne vsote pri drugi toženki ni upoštevana odbitna franšiza, je višina zavarovalne vsote s podanimi podatki določljiva (10 % odbitna franšiza je izračunljiva s preprosto računsko operacijo), kar pomeni, da je ta znesek dovolj natančno opredeljen in v odločitev sodišča v tem delu ni potrebno posegati.
priposestvovanje stvarne služnosti – pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti – stopnja prepričanja kot dokazni standard – popravni sklep – prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Tožniki morajo s stopnjo prepričanja dokazati, da so dvajset let izvrševali služnost, saj bo le na ta način izkazana pravna podlaga za poseg v lastninsko pravico toženke.
Izjave o tem, da se odpoveduje pravici do zbornega sojenja ni podal obtoženi, temveč jo je v njegovi nenavzočnosti podala njegova zagovornica, kar je v nasprotju z 2. točko 2. odstavka 285.f člena ZKP. Sodišče bi se moralo na podlagi drugih okoliščin zanesljivo prepričati, da je izjava zagovornika skladna z obtoženčevo voljo.
Tožnika nista dobila pravice zahtevati izpolnitve od zavarovanca tožene stranke takoj po prekršitvi obveznosti, pač pa šele, ko sta zanjo izvedela – torej ko sta izvedela za razveljavitev izdane začasne odredbe. Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode, to pa je v konkretnem primeru od pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe, s katero je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0083010
ZVPSBNO člen 2, 15, 15/1, 19, 19/1. ZPP člen 70, 73, 73/5, 108, 305a, 339, 339/2, 363, 363/2. ZOdvT člen 21, 21/1, 22, 22/1, 22/2. ZDPra člen 29.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – procesne predpostavke – pospešitveno sredstvo – nadzorstvena pritožba – rokovni predlog – predlog za poravnavo – postopek pri Državnem pravobranilstvu – izločitev sodnika – zavrnitev zahteve po izločitvi sodnika – pridržana pritožba – ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zaradi neizpolnjenosti procesnih predpostavk po 15. in 19. členu ZVPSBNO tožnikovo tožbo zavrglo. Tožnik ni niti zatrjeval, da je v postopkih pred okrajnim sodiščem vložil nadzorstvene pritožbe ali rokovne predloge, niti ni zatrjeval, da je vložil predlog za poravnavo pri Državnem pravobranilstvu. Presoja dovoljenosti tožnikovega zahtevka je s procesnopravnega vidika podvržena določbam ZVPSBNO.