V obravnavani zadevi je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici EPVD 62/2013 izdan 24. 7. 2013, to je po uveljavitvi novele ZP-1H (14. 6. 2013), zato je prvostopno sodišče kot podlago za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, izrečene s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici EPVD 62/2013, z dne 4. 9. 2013, utemeljeno oprlo na določbo petega odstavka 202.e člena ZP-1.
Skupno premoženje nastaja na podlagi samega zakona, kar je treba upoštevati tudi v primeru samostojnega podjetnika in njegovega osnovnega sredstva, ki je bilo kupljeno v času trajanja zakonske zveze z dohodki iz dela. Podjetnik namreč ni pravna oseba in prav tako ne njegovo podjetje, bistveno in odločilno je, ali je neko premoženje pridobljeno z delom med trajanjem zakonske zveze.
ZD člen 211, 213, 213-1. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – skupno premoženje zakoncev – bolj verjetna pravica zakonca – zemljiškoknjižno stanje
Na nepremičninah, ki so predmet spora med dedičema, je vpisana lastninska pravica F. do celote, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je tako izkazano (lastninsko) pravico vdove štelo za bolj verjetno od pravice dediča zapustnika, da je to premoženje skupno premoženje zakoncev.
ZDDV-1 člen 3, 33, 40, 76. ZASP člen 81, 81/1. OZ člen 190.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – DDV – plačilo prometnega davka (DDV) od nadomestila za uporabo avtorskih del – neupravičena obogatitev – nečista denarna terjatev – pogodba o uporabi avtorskih del
Uporabnik, ki je avtorska dela uporabil, ne da bi pred tem s kolektivno organizacijo sklenil pogodbo o uporabi avtorskih del, je DDV od utemeljeno zaračunanega nadomestila za uporabo avtorskih del dolžan plačati. Z uporabo avtorskih del je bil promet izvršen, ne glede na to, da pogodba o uporabi avtorskih del ni bila sklenjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0083023
ZVKSES člen 23, 24.
prodajna pogodba – varstvo kupcev stanovanj – skrite napake – odgovornost prodajalca za skrite napake – jamčevalni rok – obvestilo o napakah
Prehladna tla v zimskih vrtovih in prekomerna vlaga v stanovanju predstavljata skriti stvarni napaki, za katere odgovarja toženec kot prodajalec stanovanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neopravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena podan, ker je tožeča stranka predstojnico prosila le za koriščenje letnega dopusta, v vlogah pa ni zatrjevala, da je o odsotnosti obvestila toženo stranko, temveč je le zatrjevala, da je nesposobna za delo. Tožeči stranki, ki je že daljše časovno obdobje odsotna z dela zaradi psihiatričnih težav, ni mogoče očitati, da delodajalca ni obvestila o razlogih svoje odsotnosti. Tožeča stranka je četrti dan odsotnosti poklicala svojo predpostavljeno, poklicala tajnico predstojnice in nato še predstojnico, in zatrjevala, da ni sposobna za delo, kaj ji sploh pošiljajo telegram in jo pozivajo na delo, ter zahtevala koriščenje letnega dopusta, kar pomeni, da je delodajalca obvestila, zakaj je ne bo na delo. Razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, ki se očita tožeči stranki, tako ni podan.
Tožeča stranka se po zaključenem bolniškem staležu kljub pozivu delodajalca na delo ni zglasila, čeprav je vedela, da nima opravičene odsotnosti z dela. Prisotnost na delu je del poglavitne delavčeve dolžnosti opravljanja dela. V kolikor delavec na delo ne prihaja, čeprav za to nima opravičljivega razloga, to predstavlja hujšo kršitev pogodbenih obveznosti in obveznosti iz delovnega razmerja v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR. Ker tožeči stranki tudi naknadno odsotnost z dela zaradi bolezni ni bila priznana, je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
spori iz razmerij med starši in otroki – stiki – korist otroka – ukinitev stikov
Sodišče mora prepovedati stike kadar ugotovi, da eden od staršev otroka s stiki neposredno ogroža. Prepoved bo na mestu (le), če sodišče ugotovi, da stiki predstavljajo tako psihično ali fizično obremenitev, da je zaradi varstva koristi otroka treba osebne stike (ali stike nasploh - tudi pisne, telefonske), v celoti prepovedati. Sodišče lahko stike z otrokom omeji tudi, kadar pomenijo psihično obremenitev za otroka. Poseg v pravice staršev mora biti sorazmeren z ogroženostjo otroka, sorazmernost pa je potrebno utemeljiti v obrazložitvi glede odločitve o izbiri ukrepa.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082962
OZ člen 168, 168/2, 179, 270, 270/1, 285, 285/2. ZPP člen 2.
povračilo škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - skaženost - delno plačilo - odmea odškodnine - valorizacija - izbira metode valorizacije
Vprašanje valorizacije je pravno vprašanje. Sodišče jo mora opraviti po uradni dolžnosti. Če se stranki ne dogovorita za način valorizacije, tudi tega izbere sodišče samo.
odtujitev stvari med pravdo – vstop tretje osebe v pravdo – privolitev
Tisti, ki je pridobil stvar ali pravico, o kateri teče pravda, vstopi v pravdo namesto tožeče stranke oziroma tožene stranke samo tedaj, če v to privolita obe stranki. Privolitev mora biti dana izrecno v postopku. Zgolj ne nasprotovanje ne zadošča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082996
OZ člen 243, 243/4. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3.
pogodba o leasingu – obseg odškodnine – dolžnost zmanjševanja škode – zmanjšanje obveznosti za prejeto kupnino – razumni ukrepi leasingodajalca – pobotni ugovor
Tožnica je ravnala s potrebno skrbnostjo. Pred prodajo je dala vozilo oceniti po sodnem cenilcu (njegova cenitev se bistveno ne razlikuje od kupnine za prodano vozilo), vozilo je prodajala preko družbe, ki se poklicno ukvarja s prodajo avtomobilov in je bila prodaja oglaševana preko spleta. Vozilo tržno ni bilo zanimivo in se je prodajalo v obdobju splošnega upada prodaje rabljenih vozil. Toženca zgolj s tem, ko trdita, da bi morala tožnica vozilo prodati prej in dražje, nista dokazala njene opustitve razumnih ukrepov za zmanjšanje škode.
povračilo škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – postavitev novega izvedenca – trditveno breme
Izvedenci podajajo strokovno oceno, ki objektivizira trajanje sekundarnega strahu glede samega zdravljenja, ocena strahu ob samem dogodku pa je predvsem v domeni sodišča.
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti se priznava le v primerih, ko je zmanjšanje življenjskih aktivnosti trajne narave. Ko ni trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti se odškodnina v tej obliki odmeri za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti le, če gre za duševne bolečine zelo močne intenzivnosti, daljšega trajanja, ali če so podane druge posebne (neobičajne) posledice, sicer se za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti odškodnina odmeri v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – trditveno in dokazno breme – dokazni predlog nasprotne stranke – kršitev načela kontradiktornosti – padec motorista – vzdrževanje ceste
Dokazni predlog tožene stranke ne vključuje dokaznega predloga tožeče stranke. Tožnik se ne more sklicevati na kršitev načela kontradiktornosti in tudi ne na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker sodišče ni sledilo dokaznemu predlogu tožene stranke.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/4. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
odlog plačila sodnih taks – pravne osebe – trditveno in dokazno breme – pavšalne navedbe – nedovoljene pritožbene novote
Odlog plačila sodne takse je izjema od pravila, da je potrebno sodno takso plačati že ob vložitvi vloge. Izjeme pa je potrebno presojati ozko, zato za odlog plačila ne zadošča npr. že obstoj težkih gospodarskih razmer ali slabo likvidnostno stanje, temveč mora predlagatelj zatrjevati in nato še dokazati, da je njegovo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje takšno, da bi bilo s takojšnjim plačilom ogrožena njegova dejavnost.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 94, 114, 114/1, 226. ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 27/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - delavci pred upokojitvijo - odpovedni rok - starostna pokojnina - pridobitev pravice
Tožnica je bila ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga februarja 2014, stara 52 let in je imela dopolnjenih 35 let pokojninske dobe. Glede na to, da tožnica ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila stara 58 let, oziroma glede na prehodno obdobje v letu 2014 55 let, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da starostni pogoj po določbi 114. člena ZDR-1 v zvezi z določbo 226. člena ZDR-1 ni izpolnjen. Izpolnjen tudi ni drugi pogoj po določbi 114. člena ZDR-1, da delavcu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitve manjka do pet let pokojninske dobe, saj tožnica tudi 5 let po odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v letu 2019), kljub morebitnemu izpolnjevanju pogoja dopolnjene pokojninske dobe, ne bo izpolnila starostnega pogoja za pridobitev pravice do starostne pokojnine po določbi 27. člena ZPIZ-2. Oba pogoja, starost upravičenca in število let pokojninske dobe, pa morata biti izpolnjena kumulativno. Ker tožnica ne spada v varovano kategorijo delavcev pred upokojitvijo, ki so varovani pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v skladu z določbo 114. člena ZDR-1 v zvezi z določbo 226. člena ZDR-1, izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni nezakonita.
ZPP člen 282, 286, 286/1, 286/4, 286b, 286b/1. OZ člen 352, 352/1, 352/2, 353, 353/1.
sankcije zaradi izostanka z naroka – zamudna sodba – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravočasnost grajanja procesnih kršitev – prekluzija – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni rok – objektivni rok – navajanje novih dejstev
Tožnik bi moral uveljavljati kršitev 282. člena ZPP, na katero sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, v skladu s 1. odstavkom 286.b člena ZPP takoj, ko je bilo mogoče, to je že na naroku za glavno obravnavo z dne 11. 3. 2014 (šlo je za poznejši narok v smislu 282. člena ZPP), na katerega tožena stranka ni pristopila, pa tega ni storil. Ker se nanjo prvič sklicuje v pritožbi in svoje zamude pri grajanju ne opraviči, uveljavljana procesna kršitev ni upoštevna.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 214, 311, 311/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – ugovor nezapadle terjatve – odločitev izvršilnega sodišča v primeru obrazloženega ugovora
Dolžnik je v svojem ugovoru navedel pravnopomembna dejstva v zvezi z upnikovo terjatvijo, na podlagi katerih bi v pravdi lahko dosegel zavrnitev upnikovega zahtevka, če bi se ta dejstva izkazala za resnična (nezapadlost terjatve ter drugačna višina terjatve), za dokazovanje teh dejstev pa je predlagal listinski dokaz, s čimer so tudi po oceni višjega sodišča izpolnjeni vsi kriteriji za obrazloženost ugovora, saj mora biti terjatev, ki naj bo prisojena, v času odločanja dospela. Če ni, tožbeni zahtevek po materialnem pravu še ni utemeljen in ga je potrebno zavrniti. Glede na tako vsebino dolžnikovega ugovora pa sodišče v fazi odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne more sprejeti drugačne odločitve kot je razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj ter odločitev, da se bo o tem odločalo v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0057340
ZPP člen 278, 318.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – prerekanje tožbenih trditev
Tožeča stranka svoj zahtevek na odpoved najemne pogodbe za stanovanje gradi na dejstvu, da toženka najemnine ni plačala, zato je podan krivdni razlog za odpoved. Toženkine navedbe v odgovoru na tožbo, da se je s tožečo stranko izvensodno dogovorila, kot je razvidno iz dogovora, za kar je celo predložila dokaz, ni nič drugega kot prerekanje tožbenih trditev o neplačilu najemnine. Toženka torej izpodbija v tožbeni zatrjevano dejstvo o neplačilu, s katerim pod vprašaj postavi utemeljenost postavljenega tožbenega zahtevka. Vloženi odgovor na tožbo vsebuje vse, kar po 278. členu ZPP mora vsebovati, zato pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnikovo delovno mesto operativni vodja je bilo ukinjeno (ni šlo za fiktivno ukinitev delovnega mesta). Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji člena 89/1 ZDR-1.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - javni uslužbenec
Ker tožeča stranka v postopku ni uspela dokazati, da je toženec (policist) spornega dne ravnal namenoma ali s hudo malomarnostjo, ko se je z vozilom spustil po travnati brežini in nasedel na dvignjen del zemljišča, njegova odškodninska odgovornost za vtoževano škodo na vozilu ni podana.