izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je namesto odobrene višine izrednega limita za stranko v višini 1.500,00 EUR v računalniški sistem vnesel višino izrednega limita v znesku 15.000,00 EUR. Izvršil je vnovčitev menice stranke v napačni višini. Namesto dotacije za bankomat v višini 60.000,00 EUR in odvoda v višini 57.000,00 EUR je naročil oboje kot dotacijo. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Zaradi načina poslovanja tožene stranke (banke) je potrebna visoka stopnja zaupanja v zaposlene. Zaradi kršitev, ki jih je storil tožnik, je bilo zaupanje tožene stranke vanj porušeno in od tožene stranke ni mogoče pričakovati, da bi s tožnikom nadaljevala delovno razmerje niti do izteka odpovednega roka. Izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposliti je zato zakonita.
motenje posesti – motilno ravnanje – rok za vložitev motenjske tožbe – prekluzivni rok – dejansko stanje – dokazovanje – obnova postopka glede odločitve o odmeri stroškov
Toženi stranki je uspelo vzbuditi resen dvom, ali so bila drevesa posajena znotraj enoletnega roka. Tožnik bi tehtnico na svojo stran lahko prevesil z izvedencem ustrezne stroke, ki je strokovno usposobljen z oceno, kako dolgo so drevesa posajena. Zaradi neplačila predujma za delo sodnega izvedenca se je temu dokazu odrekel, zato mora nositi posledice, ki jih prinaša dejstvo, da mu ni uspelo s stopnjo prepričanja dokazati, da je tožbo vložil znotraj enoletnega roka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pasivna legitimacija - pravna oseba - statusno preoblikovanje - oddelitev z ustanovitvijo nove družbe - pritožbena novota
Dejstvo, da je v času postopka na prvi stopnji prišlo do statusnega preoblikovanja - oddelitve z ustanovitvijo nove družbe (tožene stranke, kot je opredeljena v prvostopenjski sodbi ter vloženi pritožbi), je lahko v korist le toženi stranki, zato je na njej trditveno in dokazno breme v zvezi s tem dejstvom. Tožena stranka je imela možnost dejstvo delitve (oddelitve z ustanovitvijo nove družbe) zatrjevati že v postopku na prvi stopnji, te možnosti pa ni izkoristila. Na oddelitev je prvič opozorila šele v pritožbi, pri tem pa ni izkazala, da te okoliščine brez svoje krivde ni mogla navesti že do konca postopka na prvi stopnji (prvi odstavek 337. člen ZPP). Zato je utemeljevanje ugovora tožene stranke o pomanjkanju pasivne legitimacije z oddelitvijo in ustanovitvijo nove družbe pritožbena novota.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – trditveno in dokazno breme – dokazni predlog nasprotne stranke – kršitev načela kontradiktornosti – padec motorista – vzdrževanje ceste
Dokazni predlog tožene stranke ne vključuje dokaznega predloga tožeče stranke. Tožnik se ne more sklicevati na kršitev načela kontradiktornosti in tudi ne na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker sodišče ni sledilo dokaznemu predlogu tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0057340
ZPP člen 278, 318.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – prerekanje tožbenih trditev
Tožeča stranka svoj zahtevek na odpoved najemne pogodbe za stanovanje gradi na dejstvu, da toženka najemnine ni plačala, zato je podan krivdni razlog za odpoved. Toženkine navedbe v odgovoru na tožbo, da se je s tožečo stranko izvensodno dogovorila, kot je razvidno iz dogovora, za kar je celo predložila dokaz, ni nič drugega kot prerekanje tožbenih trditev o neplačilu najemnine. Toženka torej izpodbija v tožbeni zatrjevano dejstvo o neplačilu, s katerim pod vprašaj postavi utemeljenost postavljenega tožbenega zahtevka. Vloženi odgovor na tožbo vsebuje vse, kar po 278. členu ZPP mora vsebovati, zato pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnikovo delovno mesto operativni vodja je bilo ukinjeno (ni šlo za fiktivno ukinitev delovnega mesta). Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji člena 89/1 ZDR-1.
sprejem osebe na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve – akutno zdravstveno stanje – ogrožanje življenja in zdravja – sposobnost oblikovanja svobodne volje
Nikogar ni mogoče zdraviti proti njegovi volji. Pri udeleženki gre za specifično in akutno zdravstveno stanje zaradi katerega v tem trenutku niti ni zmožna oblikovati lastne volje o tem, ali zdravljenje sprejema ali ga odklanja, po mnenju izvedenke pa bo to lahko storila po izteku izrečenega ukrepa - pridržanja na zaprtem oddelku za čas dveh tednov. Izvedenka je izrecno opozorila, da se udeleženka čuti ogroženo od oseb, ki so vstopile v njen blodnjavi sistem (mednje sodijo tudi zdravniki, za katere meni, da ji škodijo enako kot vsi, ki v ta sistem vstopijo), pod vplivom bolezni pa bi se brez izrečenega ukrepa zaradi napačnega razlaganja situacije življenjsko ogrožala. Tako zdravstveno stanje udeleženke je po oceni pritožbenega sodišča mogoče subsumirati pod zakonski dejanski stan iz 1. odstavka 39. člena ZDZdr.
Treba je razlikovati med primerom, ko se neka oseba, ki ima duševno bolezen ali duševno motnjo, a se svojega stanja v dejanskih prvinah zaveda in nanj svobodno pristaja ter primerom, ko se dejanskih prvin svojega duševnega stanja sploh ne zaveda ter zato na takšno stanje tudi ne more svobodno pristati. Tipični primeri, ki ustrezajo slednjemu položaju so: a) mladoletni otrok, ki se razsežnosti duševne motnje ne more zavedati in tako tudi glede zdravljenja ne more oblikovati svobodne volje; b) oseba, ki ji je v tem obsegu odvzeta poslovna sposobnost ter s tem možnost (sposobnost) odločanja o (ne)zdravljenju ter c) oseba z izjemno hudo duševno boleznijo, ki ne omogoča oblikovanja svobodne volje.
Pritožničine navedbe, da za maj, junij, julij in avgust 2010 ni prejela nobenega računa, je sodišče prve stopnje upoštevalo kot resnične in je zato štelo, da toženka pred vložitvijo tožbe s tem dolgom ni bila v zamudi. Zakonske zamudne obresti od zneska neupravičene obogatitve v tem časovnem obdobju štirih mesecev je tožnici prisodilo šele od naslednjega dne od postavitve zahtevka, to je od 27. 5. 2014 (ko je tožnica razširila zahtevek še za plačilo uporabnine za to sporno časovno obdobje), po določbi 2. odstavka 299. člen OZ, v celoti torej pravilno in zakonito. Zgolj dejstvo, da upnik ni dokazal, da je dolžnika terjal, še ne pomeni, da se je svoji terjatvi odpovedal.
ZD člen 211, 213, 213-1. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – skupno premoženje zakoncev – bolj verjetna pravica zakonca – zemljiškoknjižno stanje
Na nepremičninah, ki so predmet spora med dedičema, je vpisana lastninska pravica F. do celote, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je tako izkazano (lastninsko) pravico vdove štelo za bolj verjetno od pravice dediča zapustnika, da je to premoženje skupno premoženje zakoncev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082996
OZ člen 243, 243/4. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3.
pogodba o leasingu – obseg odškodnine – dolžnost zmanjševanja škode – zmanjšanje obveznosti za prejeto kupnino – razumni ukrepi leasingodajalca – pobotni ugovor
Tožnica je ravnala s potrebno skrbnostjo. Pred prodajo je dala vozilo oceniti po sodnem cenilcu (njegova cenitev se bistveno ne razlikuje od kupnine za prodano vozilo), vozilo je prodajala preko družbe, ki se poklicno ukvarja s prodajo avtomobilov in je bila prodaja oglaševana preko spleta. Vozilo tržno ni bilo zanimivo in se je prodajalo v obdobju splošnega upada prodaje rabljenih vozil. Toženca zgolj s tem, ko trdita, da bi morala tožnica vozilo prodati prej in dražje, nista dokazala njene opustitve razumnih ukrepov za zmanjšanje škode.
povračilo škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – postavitev novega izvedenca – trditveno breme
Izvedenci podajajo strokovno oceno, ki objektivizira trajanje sekundarnega strahu glede samega zdravljenja, ocena strahu ob samem dogodku pa je predvsem v domeni sodišča.
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti se priznava le v primerih, ko je zmanjšanje življenjskih aktivnosti trajne narave. Ko ni trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti se odškodnina v tej obliki odmeri za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti le, če gre za duševne bolečine zelo močne intenzivnosti, daljšega trajanja, ali če so podane druge posebne (neobičajne) posledice, sicer se za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti odškodnina odmeri v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
V obravnavani zadevi je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici EPVD 62/2013 izdan 24. 7. 2013, to je po uveljavitvi novele ZP-1H (14. 6. 2013), zato je prvostopno sodišče kot podlago za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, izrečene s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici EPVD 62/2013, z dne 4. 9. 2013, utemeljeno oprlo na določbo petega odstavka 202.e člena ZP-1.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – zemljiškoknjižno dovolilo
Nepremičnina mora biti v zemljiškoknjižnem dovolilu označena z zemljiškoknjižnimi podatki. Vsebina zemljiškoknjižnega dovolila mora biti usklajena s predmetom zavezovalnega pravnega posla. Predmet dovolila mora biti identičen v obeh pravnih poslih.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - javni uslužbenec
Ker tožeča stranka v postopku ni uspela dokazati, da je toženec (policist) spornega dne ravnal namenoma ali s hudo malomarnostjo, ko se je z vozilom spustil po travnati brežini in nasedel na dvignjen del zemljišča, njegova odškodninska odgovornost za vtoževano škodo na vozilu ni podana.
sodni depozit – položitev stvari pri sodišču – predpostavke za položitev stvari pri sodišču
Predpostavke pod katerimi je položitev pri sodišču dopustna, alternativno našteva prvi odstavek 302. člena OZ. Za nobenega od naštetih primerov v omenjenem členu OZ v obravnavanem primeru ne gre. Uporaba določil o sodnem depozitu zato ne pride v poštev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083608
OZ člen 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 112, 286.
razžalitev – odškodnina – zastaranje – subjektivni in objektivni zastaralni rok – vloga oddana priporočeno po pošti na dan prvega naroka
Glede na to, da sta bili sporni pisanji objavljeni v letu 2002 oziroma 2003, da ni bilo ugotovljeno, da tožnik ne bi bil seznanjen z njimi že tedaj, in da je bila tožba vložena 16. 7. 2009, se je tako triletni subjektivni zastaralni rok kot petletni objektivni zastaralni rok, že iztekel.
Za presojo o pričetku teka zastaralnega roka ni pomembno, v kakšni funkciji je tožnik izvedel za sporni pisanji.
Za navedbe, podane v vlogi, vloženi priporočeno po pošti na dan prvega naroka, ni mogoče šteti, da so podane pred zaključkom prvega naroka.
trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – posojilna pogodba – pogodba o skupni gradnji
Neutemeljena je pritožbena trditev, da je dokazno breme o obstoju posojilne pogodbe na toženi stranki, ko pa je dokazno breme na tistemu, ki to razmerje zatrjuje, to je na tožniku.
Sodišče je vezano na tožbene trditve in zatrjevano pravno razmerje in ni dolžnost sodišča, da samo ugotavlja, ali je tožena stranka dolžna vrniti sredstva in ali obstaja drugo pravno razmerje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0083023
ZVKSES člen 23, 24.
prodajna pogodba – varstvo kupcev stanovanj – skrite napake – odgovornost prodajalca za skrite napake – jamčevalni rok – obvestilo o napakah
Prehladna tla v zimskih vrtovih in prekomerna vlaga v stanovanju predstavljata skriti stvarni napaki, za katere odgovarja toženec kot prodajalec stanovanja.
Tožeča stranka je upravičena zgolj do tistega zneska, ki so ga uporabniki dolžni plačati za zakonito uporabo glasbenih del po Pravilniku iz leta 1998.
DDV je tožeča stranka v skladu z ZDDV-1 dolžna odvesti državi za opravljene dobave blaga ali storitve. Zato lahko v primeru obstoja tako obdavčenih transakcij v dogovoru z uporabniki takšno obveznost ekonomsko prevali nanje s tem, da jim zaračuna vrednost nadomestila, povečano za odstotek DDV.